Prosilka - UE Ljubljana
+ -Številka: 090-81/2009/6
Kategorije: Avtorsko delo
Številka: 090-81/2009/6
Datum: 13. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Republike Slovenija, Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič – Rudnik, Trg Mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2009-5, z dne 8. 6. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 21. 5. 2009 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala kopije listin v zadevi št. 351-742/2006:
- odločbo o degradaciji št. 351-1115/2006;
- tekstualni in grafični prikaz odmika od meje sosednjega zemljišča po PUP-u;
- prikaz vplivnega območja za stranke v postopku.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-15/2009-5, z dne 8. 6. 2009, s katero je zahtevi prosilke, ki se nanašata na kopije tekstualnega in grafičnega prikaza odmika od meje sosednjega zemljišča po PUP-u in prikaza vplivnega območja za stranke v postopku, zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ zahtevo zavrnil, ker so zahtevani tekstualni in grafični prikaz odmika od meje sosednjega zemljišča po PUP-u in prikaz vplivnega območja za stranke v postopku sestavni deli projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki je sestavni del vloge in gradbenega dovoljenja. Projektna dokumentacija pa po mnenju organa ni informacija javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj ne gre za dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Prav tako pa 25. člen ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, kar PGD nedvomno je, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled, kar je pa je bilo prosilki tudi omogočeno, ni pa prejela zahtevanih kopij.
Prosilka je dne 11. 6. 2009 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-15/2009-5, z dne 8. 6. 2009. V pritožbi navaja, da se ne strinja, da listine v PGD, kot del gradbenega dovoljenja, niso javne. Kako je sicer možno ugotoviti, v katerem delu pridobivanja gradbenega dovoljenja so bila kršena pravila. Na Mestni občini Ljubljana, Urbanizem, je dobila informacijo od strokovne osebe, da na tem območju k.o. Vič, parc. Št. 855/1, 2 in 3 po PUP-u mora biti objekt odmaknjen od sosednjega zemljišča, da ga lahko vzdržuje itd..
Organ je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in po upravičeni osebi vloženo, odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 9. 7. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v zadevo št. 351-742/2006 ter ugotovil, da so tekstualni in grafični prikaz odmika od meje sosednjega zemljišča po PUP-u in prikaz vplivnega območja za stranke v postopku del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Organ je pojasnil, da so zahtevane informacije avtorsko delo in torej prosilki ne bi bilo mogoče dati kopij, temveč ji omogočiti le vpogled. Glede vpogleda pa organ še pojasni, da je prosilki le-ta že bil omogočen, in sicer v celotno zadevo št. 351-742/2006, torej tudi v zahtevane informacije, kar izhaja tudi iz uradnega zaznamka št. 020-607/2009-2, z dne 28. 4. 2009.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti zakonu, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravilno uporabil materialni predpis, saj je zahtevo prosilke obravnaval kot pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki je dovoljena vsakomur. Zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja organ torej ni obravnaval glede na to, kdo jo je zahteval, saj javnost in odprtost delovanja v skladu z ZDIJZ ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Iz dokumentov konkretne zadeve in navedb organ je razvidno, da je prosilka že izkoristila možnost pridobitve zahtevanih dokumentov, kar pomeni, da prosilka dokumentov ne zahteva prvič. Isti prosilec namreč ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato ne bi imel več pravovarstvenega interesa, če bi bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop ugodeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal oziroma mu je omogočil seznanitev z njo, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Po tej določbi se namreč zahteva zavrže, kadar je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, stranka pa je z odločbo pridobila pravice. V tem primeru je prosilec namreč pridobil pravico v tem smislu, da je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Navedeno velja tudi v primeru, da je bila prosilcu omogočena seznanitev z zahtevano informacijo na podlagi katerega drugega zakona (npr. 82. člen ZUP) in ne ZDIJZ.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, navedb organa na ogledu in camera ter uradnega zaznamka organa št. 020-607/2009-2, z dne 28. 4. 2009, je razvidno, da je organ prosilki dne 28. 4. 2009 na podlagi 82. člena ZUP omogočil vpogled v spis št. 351-742/2006. Hkrati pa iz navedenega uradnega zaznamka izhaja, da prosilka ni dobila nobene kopije, ker za to ni izkazala pravnega interesa.
Pooblaščenec ugotavlja, da so zahtevane informacije, tekstualni in grafični prikaz odmika od meje sosednjega zemljišča po PUP-u in prikaz vplivnega območja za stranke v postopku, del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da je projektna dokumentacija, ki vsebuje zahtevane informacije, del zadeve št. 351-742/2006, ki je bila prosilki dana na vpogled dne 28. 4. 2009. Ker je bilo prosilki omogočeno, da vpogleda v zadevo št. 351-742/2006, Pooblaščenec ugotavlja, da se je prosilka že seznanila z zahtevanimi informacijami in torej več nima pravovarstvenega interesa za nadaljnje uveljavljanje pravice do vpogleda v isto dokumentacijo še na podlagi določb ZDIJZ.
Nadalje prosilec še ugotavlja, da je prosilka zahtevala kopije tekstualnega in grafičnega prikaza odmika od meje sosednjega zemljišča po PUP-u in prikaza vplivnega območja za stranke v postopku. Organ v obrazložitvi navaja, da predstavljajo zahtevane informacije avtorsko delo.
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo in 68/2008; v nadaljevanju ZASP) v 5. členu definira avtorsko delo. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. V skladu z 9. točko drugega odstavka 5. člena ZASP veljajo za avtorsko delo arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture.
Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevane informacije, ki so del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavljajo avtorsko delo. Glede na navedeno je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, vpogled. Ker pa je prosilka, kot že navedeno dne 28. 4. 2009, vpogledala v spis zadeve št. 351-742/2006 in torej tudi v zahtevane informacije, nima več pravovarstvenega interesa, zato bi moral organ zahtevo prosilke na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči in ne zavrniti, kar pomeni, da gre za postopkovno pomanjkljivost, ki pa ni bistvena (drugi odstavek 248. člena ZUP), saj vsebinsko na končno odločitev ne vpliva. Drugi odstavek 248. člena ZUP določa, da organ druge stopnje pritožbo zavrne tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene. V konkretnem primeru navedena kršitev kot rečeno ni vplivala na končno odločitev, saj bi postopek v vsakem primeru tekel na način, kot je potekal ob ugotovljeni kršitvi. Pooblaščenec v tem delu torej ni ugotovil bistvenih kršitev, zato v odločbo organa ni posegal in je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor zoper odločbo Republike Slovenija, Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič – Rudnik, Trg Mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, št. 090-15/2009-5, z dne 8. 6. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka