Prosilec - Krajevna skupnost Ljubno
+ -Številka: 090-57/2009/9
Kategorije: Poslovna skrivnost
Številka: 090-57/2009/9
Datum: 28. 10. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 4. 2009, …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 17.4. 2009, št. P-45/2009, Krajevne skupnosti Ljubno, Ljubno 133, 4244 Podnart (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Pogodbe o izvedbi del kot posledica sanacije peskokopa z dne 16. 11. 2006.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 5. 5. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je navedel, da je od organa že večkrat ustno zahteval vpogled v dokumentacijo glede del, ki so bila opravljena v naselju Otoče, vendar tega vse do danes ni dobil oziroma mu organ ni dostavil fotokopij računov. Zato je od organa zahteval, da mu v roku 15 dni omogoči vpogled v dokumentacijo oziroma mu fotokopira in dostavi naslednje dokumente in račune:
- o ceni asfalta, ki je bil v lanskem letu položen v Otočah,
- račun za g. …. (položen asfalt pri njegovi hiši),
- vso dokumentacijo in račune o kamnitih škarpah, ki so se pojavile okoli zasebnih hiš v
naselju Ljubno v letošnjem letu in jih gradijo delavci Cestnega podjetja Kranj,
- pogodbe in račune med organom in Cestnim podjetjem Kranj (pesek, katerega vozi iz gramozne jame Cestno podjetje Kranj ter ceno asfalta, katerega KS Ljubno dobi od Cestnega podjetja Kranj).
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 17. 4. 2009, št. P-45/2009, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.
V obrazložitvi navedene odločbe je organ v uvodu navedel, da je v petih dneh od prejema zahteve prosilca poklical po telefonu in ga pozval, da se zglasi v času uradnih ur v prostorih organa, to je vsako sredo od 16. do 19. ure. Ta način komuniciranja je namreč prosilec v preteklosti že uporabljal in mu je poznan. S strani organa ni bilo zadržkov. Organ nadalje navaja, da se na večino zahtev dokumentacije ne da posredovati, ker ne obstaja. Izvedena vzdrževalna dela niso stvar javnih financ. Finančno poslovanje, kar se tiče javnih financ in so zajeta v proračunu Občine Radovljica, so po Zakonu o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) ter Statutu Občine Radovljica in Statutu KS Ljubno, podvržena Notranji reviziji, izvajanju nadzora Nadzornemu odboru Občine Radovljica in kontroli s strani Občine po sklepu župana Občine Radovljica. Vsa finančna sredstva organa so zajeta v proračunu Občine Radovljica in so bila javno objavljena v občinskem časopisu Deželne novice, kot tudi na internetni strani Občine Radovljica. Organ posluje samo preko transakcijskega podračuna pri UJP in nima ročne blagajne, kar pomeni, da so vsa finančna sredstva zajeta v proračunu Občine Radovljica. Cestno podjetje Kranj d.o.o. (v nadaljevanju CP Kranj) je bilo izvajalec del drugim investitorjem. O tem organ ne poseduje dokumentacije. Od CP Kranj je organ prejel tudi dopis o sprejetem sklepu o varovanju poslovne tajnosti. Izvajanje del izvajalca pri sanaciji gramoznice Ljubno po odredbi rudarskega inšpektorja je v izključni pristojnosti in odgovornosti izvajalca. Glede na zgoraj navedeno je organ priporočal, da se prosilec obrne direktno na CP Kranj oziroma ostale investitorje (Elektro Gorenjska, Telekom Slovenije, Komunala Radovljica). S strani predstavnikov Sveta KS iz Otoč je mnenje o zahtevku, da so to zahteve in navedbe imenovanega in ne krajanov Otoč, enako stališče zavzema tudi svet KS Ljubno. V dopisu z dne 1. 4. 2009 št. P-39/2009 je organ podal odgovore na zastavljena vprašanja prosilca v zadevi: VPOGLED V DOKUMENTACIJO - ZAHTEVA. Zaradi posredovanja CP Kranj o sprejetem sklepu o varovanju poslovne skrivnosti, je bil sprejet SKLEP: 12/2-g/3: Vsi dokumenti, ki jih poseduje organ v zvezi s sanacijo gramoznice Ljubno in poslovanjem CP Kranj, so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Organ je prosilca usmeril, da se obrne na CP Kranj. Po informacijah izvajalca se dela izvajajo pod nadzorom rudarskega inšpektorja. Organ zaključuje, da ne posreduje zahtevanih informacij v skladu s 6. členom ZDIJZ, ki govori o izjemah. Organ namreč lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 28. 4. 2009 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec dne 7. 5. 2009, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP, posredoval organu.
Prosilec je v pritožbi v uvodu povzel odločitev organa, nato pa navedel, da je izpodbijana odločba formulirana nepravno (kot nekakšen prosti spis). V njej je predsednik sveta organa zavrnil vpogled v dokumentacijo. Navedbe, da je bil prosilec klican po telefonu in pozvan, da se zglasi v času uradnih ur na sedežu organa, ne držijo. Nadalje prosilec navaja, da so vsa finančna sredstva organa zajeta v proračunu občine Radovljica in objavljena v Deželnih novicah. To ne drži, saj polaganje asfalta in izdelava kamnitih »škarp« ni bila zajeta v proračunu občine Radovljica. Pri organu ne more biti poslovne tajnosti, temveč mora organ poslovati transparentno. V nadaljevanju prosilec navaja, da ga organ usmerja na CP Kranj, kjer naj bi si ogledal dokumentacijo, čeprav bi moral vse posle s CP Kranj imeti arhivirane tudi sam organ. Organ naj pojasni, komu je bil izvajalec CP Kranj. CP Kranj v Ljubnem dela izključno po naročilu organa. Prav tako naj organ predloži odredbo rudarskega inšpektorja, na katero se sklicuje in naj pojasni, kakšna sanacijska dela v gramoznici izvaja CP Kranj, razen tega, da odvaža gramoz in dovaža material za zasutje jame. Prosilec zaključuje, da je treba ugotoviti, če gre sploh za poslovno tajnost.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 12. 5. 2009, št. P-57/2009 s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
1. Organ kot zavezanec
Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. V tej določbi je namreč jasno navedeno, da gre za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem in oblastnimi nalogami oziroma funkcijami teh organov.
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) v 1. členu določa, da so občine temeljne samoupravne lokalne skupnosti. 1. odstavek 18. člena ZLS pa določa, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določita s statutom občine. Prav tako se v statutu občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom iz drugega odstavka 19. b člena tega zakona. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, ga zastopa njegov svet. Iz 57. člena v povezavi z 2. členom Statuta Občine Radovljica z dne 16. 6. 1999 (v nadaljevanju Statut) izhaja, da se zaradi zadovoljevanja posebnih in skupnih potreb občanov, na območju posameznih naselij v občini, kot ožji deli občine, ustanovijo krajevne skupnosti, ki jih določa zakon in statut. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko- finančnem in pravnem smislu. Iz 60. člena Statuta izhaja, da je krajevna skupnost pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Na podlagi navedenega je organ kot tak zavezanec v skladu s 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni treba sklicevati na obstoj izjem. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov, kar sicer neutemeljeno predlaga prosilec v pritožbi.
Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
V 59. členu Statuta so opredeljene naloge krajevne skupnosti, torej naloge organa, s katerimi sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini. Nekatere izmed nalog krajevnih skupnosti so:
- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev fasad in zgradb, vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
- skrbijo za ceste v občinski pristojnosti, razen za lokalne ceste, itd.
Prosilec je zahteval informacije, ki so povezane s polaganjem asfalta in izgradnjo »škarp« v naselju Ljubno, kar glede na zgoraj navedeno pomeni, da zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa.
3. Kriterij materializirane oblike
Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevanih dokumentov nima oziroma da so informacije, povezane s CP Kranj, poslovna skrivnost. Zato je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Pooblaščenec je zato z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.
3.1 Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 17. 9. 2009 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP.
11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je zahteval prosilec.
Organ je pojasnil, da na podlagi vložene zahteve prosilcu ni posredoval nobenega dokumenta. Ob tem je organ podal pojasnila za vsako alinejo zahteve posebej:
- dokumentacija in računi o ceni asfalta, ki je bil v lanskem letu položen v Otočah
Organ je povedal, da v letu 2008, torej v lanskem letu kot zahteva prosilec, v Otočah niso polagali nobenega asfalta, zato o tem tudi ne obstaja nobena dokumentacija.
- račun za g. …. (položen asfalt pri njegovi hiši)
Organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Asfalt je polagalo CP Kranj, ki organu ni izstavilo računa za asfalt pri hiši g. ….. Organ ob tem še pojasni, da je CP Kranj v Ljubnem urejalo asfalt v okviru dogovora med organom in CP Kranj. CP Kranj je namreč saniralo gramozno jamo po odločbi rudarskega inšpektorja in ob tem uporabljalo cesto v KS Ljubno. Gramozna jama je last CP Kranj, ki so jo opustili, vendar so jo na podlagi odločbe inšpektorja morali sanirati. Organ poudari, da je bilo popravilo ceste rezultat dobrega sodelovanja med CP Kranj in organom in ni povezano s porabo proračunskih sredstev.
- vsa dokumentacija in računi o kamnitih »škarpah«, ki so se pojavile okoli zasebnih hiš v naselju Ljubno v letošnjem letu in jih gradijo delavci Cestnega podjetja Kranj
Organ pojasni, da ne razpolaga z nobeno dokumentacijo, ki bi bila povezana z izgradnjo kamnitih »škarp«. Kot je navedeno zgoraj, je izgradnja »škarp« rezultat dobrega sodelovanja med organom in CP Kranj ter nuje, ki se je pokazala pri izvedbi del. Dogovori so potekali ustno in v skladu s 4. členom Pogodbe o izvedbi del kot posledica sanacije peskokopa (več o pogodbi v nadaljevanju).
- pogodbe in računi med organom in CP Kranj (pesek, katerega vozi iz gramozne jame CP Kranj ter ceno asfalta, katerega KS Ljubno dobi od CP Kranj)
Organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, razen s Pogodbo o izvedbi del kot posledica sanacije peskokopa z dne 16. 12. 2006 (v nadaljevanju Pogodba). Organ ponovno poudari, da je sanacija gramozne jame v celoti stvar oziroma v pristojnosti CP Kranj, ki deluje po odločbi rudarskega inšpektorja, s katero pa organ ne razpolaga. Z izvedbo del je organ povezan samo v delu, ki se nanaša na uporabo ceste in obremenjevanje okolice (hrup, motnje na cesti, uničenje ceste, itd.). Pooblaščenec je v spis prevzel kopijo omenjene Pogodbe. Organ je ob tem opozoril na Sklep o varovanju poslovne skrivnosti CP Kranj, ki ga je CP Kranj organu posredoval dne 16. 12. 2008. Pooblaščenec je omenjeni sklep o varovanju poslovne skrivnosti, skupaj s spremnim dopisom z dne 16.12.2008, prevzel v spis.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali informacije, ki jih zahteva prosilec. Izjema je le zgoraj navedena Pogodba. To pomeni, da z izjemo omenjene pogodbe, ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Pooblaščenec pri tem tudi ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel. Pravne podlage, ki bi narekovala obvezo nastanka zgoraj navedenih dokumentov, ni. Organ je v navedenem primeru z ustnimi dogovori, v skladu s Pogodbo, dosegel izvedbo del, ki so bila koristna za KS Ljubno in njene krajane, ne da bi pri tem prišlo do porabe proračunskih sredstev. Zato tudi ni razloga, da bi morali obstajati računi o izvedbi del. Organ je namreč poudaril, da se vsi računi, ki so potencialno izstavljeni s strani izvajalcev del, posredujejo občini, ki posel odobri in potrdi račun. Šele na osnovi tega se storitev plača na način, da občina nakaže denar na podračun organa, organ pa izvajalcu storitev. Zato ni dvoma, da bi organ z računi razpolagal, če bi CP Kranj za svoje delo izstavilo račun. Iz 19.č člena ZLS namreč izhaja, da morajo biti prihodki in odhodki ožjega dela občine zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. Iz 60. člena Statuta tudi izhaja, da se za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti zagotovijo sredstva v proračunu občine in s prihodki lastnega premoženja krajevnih skupnosti ali iz koncesij, ki jih da v upravljanje krajevnim skupnostim občina. Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Kadar se sredstva zbirajo za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov več krajevnih skupnosti, sredstva na tak način pridobiva občina. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Navedena določila nedvomno terjajo od organa ustrezno evidentiranje in transparentno porabo javnih sredstev, če seveda do takšne porabe dejansko pride. V danem primeru organ zavrača, da je poraba javnih sredstev sploh nastopila, zato ni mogoče pričakovati, da bi obstajali dokumenti, ki bi porabo izkazovali.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca v prvi, drugi in tretji alineji, ni mogoče ugoditi.
Na podlagi navedenega je v nadaljevanju predmet presoje Pooblaščenca zgolj Pogodba, ki predstavlja zahtevan dokument v okviru četrte alineje zahteve prosilca in glede katere se je organ skliceval na obstoj poslovne skrivnosti kot izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Stranski udeleženec v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi Cestnega podjetja Kranj, družbe za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, kot pogodbene stranke v dokumentu, ki je predmet presoje, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-57/2009/7 z dne 25. 9. 2009, po določilu 43. in 44. člena ZUP, CP Kranj pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevana informacija za njega predstavlja poslovno skrivnost.
Na poziv Pooblaščenca je CP Kranj odgovoril z dopisom z dne 5. 10. 2009, v katerem je izjavil, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Pogodba o izvedbi del z dne 16. 11. 2006 vsebuje podatke, ki so z ZGD-1 opredeljeni kot poslovna skrivnost, vsled česar navedena pogodba predstavlja izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede dokumentacije, ki se nanaša na CP Kranj, na splošno skliceval na poslovno skrivnost. Do same Pogodbe, ki je predmet presoje Pooblaščenca, pa se organ ni opredeljeval. Stranski udeleženec se je skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija predstavlja katero izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
5.1 Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, ki je predmet presoje Pooblaščenca, predstavlja poslovno skrivnost. Pooblaščenec je vpogledal v Pogodbo in ugotavlja, da dokument ni označen z oznako »poslovna skrivnost«.
Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1k 1. odst. 39. čl.).
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe se je organ skliceval na Sklep o varovanju poslovne skrivnosti CP Kranj, ki ga je CP Kranj predložil organu dne 16. 12. 2008, torej skoraj dve leti po tem, ko je dokument, ki je predmet presoje, nastal in je organ z njim razpolagal. Navedeno je povsem v nasprotju s samim institutom poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, katerega smisel je v tem, da se mora poslovna skrivnost varovati od samega začetka njenega nastanka, ne pa naknadno, in sicer na način, da se vse, ki pridejo v stik s poslovno skrivnostjo, takoj seznani, da gre za poslovno skrivnost. Zato je samo dejstvo, da CP Kranj razpolaga s Sklepom o varovanju poslovne skrivnosti z dne 1. 10. 1998 v danem primeru povsem irelevantno, saj CP Kranj z njim ni pravočasno seznanil organa. Ker je institut poslovne skrivnosti namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, je namreč povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej dostopen širšemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od začetka nastanka in le takrat lahko te podatke označimo kot poslovna skrivnost. Ne pa naknadno, ko se pojavi nekdo, za katerega družba oceni, da ne želi, da bi videl njene dokumente. Varovanje poslovne skrivnosti z vidika subjektivnega kriterija po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa, določitev pogojev, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala in najbolj bistveno, da se s tem sklepom pravočasno seznanijo tudi subjekti oziroma osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost družbe varovati. Šele nato lahko sledi zaveza organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Nobene dileme ni, da v danem primeru stranski udeleženec ob sami sklenitvi Pogodbe z organom, organu ni predložil dokumenta, ki bi ustrezal zakonski določbi po 1. odstavka 39. člena ZGD-1, nikakor pa se z naknadno predloženim sklepom ne morejo varovati dokumenti za nazaj. Pooblaščenec ugotavlja, da tudi stranski udeleženec ni izkazal obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj je zgolj pavšalno navedel, da Pogodba vsebuje podatke, ki so po ZGD-1 poslovna skrivnost.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenta, ki je predmet zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1.
Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec, na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokument prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavka 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ in stranski udeleženec nista z ničimer izkazala, da gre za podatke, pri katerih je potreba po varstvu očitna in da bi lahko nastala občutna škoda, če bi se z njimi seznanila nepooblaščena oseba, saj škodnega testa nista niti izvajala. Brez konkretnih argumentov, zgolj generalno zatrjevanje, brez obrazložitve škodljivih posledic, pa v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. čl. ZGD-1. Da gre za podatke, ki bi bili zaupni že po svoji vsebini, pa ne ugotavlja niti Pooblaščenec. Predmet presoje je namreč pogodba, s katero sta se pogodbeni stranki dogovorili, na kakšen način se bo izvedla sanacija gramozne jame in odprava posledic izvajanja teh del. Z razkritjem teh podatkov družbi CP Kranj zagotovo ne more nastati občutna škoda pri delovanju na trgu. Samo dejstvo, da se izvaja sanacija in da je potrebno odpraviti škodo, ki ob taki sanaciji nastane, že pojmovno ne ustreza institutu poslovne skrivnosti, s katero naj bi se varovalo nekaj, kar pomeni konkurenčno prednost podjetja. Splošne informacije o izvedbi sanacijskih del zagotovo ne predstavljajo konkurenčne prednosti podjetja, kamor sicer sodi podatek, ki ima določeno vednost, npr. znanje, know-how , analiza trga, nov postopek, itd. Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacije, ki je predmet pritožbe oz. zahteve, podjetju CP Kranj nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanjo izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD. Pooblaščenec pa pri tem še opozarja, da gre za pogodbo o izvedbi del, ki zagotovo vpliva na javno dobro (cestno komunalno infrastrukturo), zato morajo biti prosto dostopne informacije o tem, kako organ z njim razpolaga oz upravlja.
Iz zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
6. Sklepno
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Pogodbe o izvedbi del kot posledica sanacije peskokopa z dne 16. 11. 2006. V preostalem delu je zahtevo prosilca treba zavrniti, ker zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec in stranski udeleženec sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka