Prosilec - Občina Žužemberk
+ -Številka: 090-26/2009
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za zlorabo pravice
Številka: 090-26/2009/
Datum: 31. 8. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 2. 2009, zoper sklep Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju organ), številka 090-1/2009-2 z dne 9. 2. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 24. 2. 2009 se ugodi. Sklep organa, številka 090-1/2009-2 z dne 9. 2. 2009, se odpravi. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati gradbeno dovoljenje, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, pri čemer je dolžan prekriti:
- ime, priimek in naslov v zadnji vrstici na 2. strani;
- pet imen, pet priimkov in pet naslovov v prvi, drugi in tretji vrstici prvega odstavka na 3. strani;
- devet imen, osem priimkov in sedem naslovov v prvi, drugi, tretji, četrti in peti vrstici drugega odstavka na 3. strani;
- dve imeni in priimek v prvi vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
- tri imena in dva priimka v osmi vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
- dve imeni in priimek v enajsti vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
- ime v štirinajsti vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
- priimek v petnajsti vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
- ime in priimek v prvi vrstici drugega odstavka na 4. strani;
- ime in priimek v šesti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
- ime in priimek v deveti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
- ime in priimek v dvaindvajseti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
- ime in priimek v šestindvajseti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
- ime in priimek v devetintrideseti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
- ime in priimek v prvi vrstici drugega odstavka na 5. strani;
- šest imen, šest priimkov in šest naslov v 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točki odredbe za vročitev na 7. strani.
V preostalem delu se zahteva prosilca z dne 12. 1. 2009 zavrne.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Dne 12. 1. 2009 je organ prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. gradbeno dovoljenje za gradnjo dovozne ceste v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parc. štev. 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk;
2. uporabno dovoljenje za to cesto;
3. uporabno dovoljenje za zgrajen pokabljen 20kV daljnovod I. faza, zgrajen po projektu PGD 65/06, ki ga je izdelal projektant Utris d.o.o. iz Mirne Peči;
Na podlagi zahteve prosilca je organ izdal sklep, št. 090-1/2009-2 z dne 9. 2. 2009, s katerim je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi sklepa je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa v nadaljevanju navedel deset sklopov, v katerih je prosilec od leta 2007 do leta 2009 zahteval različne informacije javnega značaja. Organ je ocenil, da gre v obravnavanem primeru za zlorabljanje pravice o dostopu do informacij javnega značaja. Do takšnega zaključka ga je vodilo število zahtev in število zaprošenih dokumentov v 20 mesecih, obseg zahtevanih vsebin, pogostost zahtev, grmadenje zahtev in ponovno zahtevanje istih dokumentov. Organ meni, da je pri tem prišlo do trka med prosilčevo zakonsko priznano pravico in pravicami ter dolžnostmi organa izvrševati funkcijo lokalne skupnosti ter proračunskega porabnika po Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS), Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFO-1), Statutu organa (Uradni list RS, št. 34/1999; v nadaljevanju Statut) ter predpisih o proračunu. V nadaljevanju obrazložitve je organ pojasnil, da je prosilec kot svetnik v občinskem svetu seznanjen, da organ nima niti kadrov niti finančnih sredstev niti v proračunu predvidenega izdatka za delo izključno na zadevah prosilčevih zahtev. Obseg zahtev zahteva dodatno zaposlitev enega človeka, kar predstavlja 10% povečanje zaposlenih in s tem stroškov, kar glede na sprejeti proračun ni možno. Obseg zahtev prosilca resno ogroža izvajanje drugih nalog, ker si organ ne more privoščiti izpada zaposlenega, da bi delal za prosilca in njegove vloge. Prosilec v zadevah, kjer zahteva podatke, ni neposredno udeležen, poleg tega ni prizadeta nobena njegova pravica, temveč se gre mimo določb Statuta nadzorni organ ter izvaja inšpekcijsko kontrolo na področju gradbene, prostorske, upravne in proračunske inšpekcije. Prosilec ne uporablja s Statutom predvidene možnosti sodelovanja svetnika v občinskem svetu in njegovih organih, možnosti svetniških vprašanj, glasovanja o predlogih sklepov ter uporabe po Statutu predvidenih poti za sprejem za upravo zavezujočih odločitev občinskega sveta, temveč kot občan zahteva vedno nove in nove ali ponovno že prejete dokumente. Prosilec nadzornega odbora ne opozarja preko občinskega sveta, temveč si sam jemlje funkcijo člana nadzornega sveta, ki je s položajem svetnika nezdružljiva. Prosilec namesto pristojnih državnih organov, ki so ukrepali, izvaja kontrolo uporabe proračunskih sredstev, postopkov javnega naročanja, kontrolo gradbenih posegov v prostor, namesto nadzornega odbora organa si jemlje pristojnosti in sam vodi preiskavo zoper odgovorne. Po mnenju organa prosilec posega v zaupno razmerje med organom, njegovih uradnikov in odvetnikov, ki je vzpostavljeno ter zavezano tajnosti po 6. členu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami). Organ sklepa, da prosilec zasleduje politični cilj zbrati dokumentacijo in vplivati na naslednje županske volitve, sicer ne bi zahteval podatkov o stroških plačila dvorane na Dvoru in objav v občinskem glasilu. Prosilec je eno izmed zahtev podkrepil z zaključkom o obveznosti župana vrniti porabljena sredstva v občinski proračun, s čimer si jemlje izvršilne in eksekucijske pristojnosti ter prihaja v direktno kolizijo z osebnostnimi pravicami zaposlenih in odgovornih v upravi, funkcionarjev v organih nadzornega odbora in župana osebno. Osebni prosilčev obračun z zaposlenimi pri organu in županom ter konflikt z varstvom slednjih pred neutemeljenimi žaljivimi obdolžitvami, ki jih zasleduje prosilec, po mnenju organa dokazuje tudi dne 10. 9. 2007 sklicana in izvedena tiskovna konferenca, na kateri je iz prejete dokumentacije podal novinarjem vrsto neobjektivnih, nestrokovnih in močno negativističnih komentarjev.
Organ je v izpodbijanem sklepu vlogo prosilca opredelil kot zlorabo, ker prosilec deluje:
1. z namenom škodovati organu in zaposlenim pri organu ter odgovornim osebam organa;
2. na način in v obsegu, ki je v praksi inštituta dostopa do informacije javnega značaja neprepoznan, za organ in zaposlene pri organu manj ugoden od vsakršnega drugega tovrstnega zahtevka;
3. v pomanjkanju zakonitega interesa za podatke iz pristojnosti nadzornega odbora organa in ker bi isto vlogo lahko izvršil kot občinski svetnik (za sprejete predpise občinskega sveta);
4. v nasprotju s funkcijo pravice, ki ima cilj zagotoviti javnost podatkov in kontrole, ne pa služiti političnim ciljem bodočih volitev ali ciljem maščevanja za vloženo tožbo s strani župana organa.
Organ se v obrazložitvi sklicuje tudi na članek Zloraba pravice, avtorja Andreja Berdena (Pravna praksa, št. 26/00, Priloga str. 1). Organ meni, da zloraba pravice s strani prosilca predstavlja izigravanje zakona in da je prosilčevo ravnanje mogoče oceniti kot zavestno, subjektivno fraudulozno ravnanje, zato vlogi ni mogoče ugoditi že iz tega razloga.
V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa je organ pojasnil, da je prosilcu že na podlagi njegove zahteve z dne 18. 5. 2007, posredoval kopijo gradbenega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa na parceli 1056 in 1059 k.o. Žužemberk, kopijo gradbenega dovoljenja za izgradnjo trgovine Mercator in kopijo gradbenega dovoljenja za dela, ki potekajo na parcelah 1056 in 1059 k.o. Žužemberk. V letu 2007 prejeta dokumentacija zajema dokumente, ki jih prosilec sedaj ponovno zahteva, pri čemer razlog za ponovno zahtevo ni obrazložen. Zato prosilec po mnenju organa gradbena dovoljenja zahteva neupravičeno. Organ je nadalje pojasnil, da uporabna dovoljenja v trenutku obravnave zahteve niso bila izdana in da organ za izdajo uporabnih dovoljenj ni pristojen, zato je zaključil, da je potrebno očitno neupravičen zahtevek zavrniti.
Na koncu obrazložitve izpodbijanega sklepa je organ povzel vsebino 16. in 17. člena ZDIJZ in pojasnil, da je prosilca v 13 zadevah konec leta 2008 pozval, da nepopolno vlogo dopolni, vendar prosilec ni odreagiral z dopolnitvijo, zato so zahteve ostale nepopolne in iz njih ni bilo mogoče razbrati vseh obveznih sestavin. Zato je organ več vlog po 19. členu ZDIJZ zavrgel. Ker je prosilec še vedno vztrajal pri obravnavani vlogi, je organ odločil vsebinsko. Organ je navedel, da je bilo potrebno zahtevo prosilca zavrniti, ker je ocenil, da gre za zlorabo pravice, kot je opisano v prvem delu obrazložitve izpodbijanega sklepa.
Dne 24. 2. 2009 je Pooblaščenec zoper navedeni sklep organa prejel pritožbo, v kateri je prosilec najprej navedel, da njegova zahteva vsebuje vse elemente, ki jih zahteva ZDIJZ, je razumljiva in jasna, naslovljena na organ, ki z dokumentom razpolaga in je zato po mnenju prosilca upravičena in popolna. V nadaljevanju je prosilec zapisal, da ZDIJZ nikjer ne navaja ocen, na podlagi katerih organ zahtevo prosilca ocenjuje kot fraudolozno ravnanje, na podlagi katerih bi lahko organ zavrnil prosilčevo vlogo za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako ZDIJZ ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, kako in na kakšen način in v kakšni višini bi si organ lahko pokril stroške, ki nastanejo pri odločanju o zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, pa je opredeljeno v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, EVA 2005-3111-0008, veljavnost od 27. 8. 2005 in Uradni list RS, št. 119/2007, EVA 2007-3111-0060, veljavnost od 8. 1. 2008; v nadaljevanju Uredba). Pri tem je prosilec povzel 19. in 20. člen Uredbe. Prosilec meni, da organ z ničemer ni izkazal upravičenosti za zavrnitev njegove zahteve in tudi ne razpolaga z dokazili, da mu je zahtevane dokumente že posredoval kot informacije javnega značaja. Prosilec zahteva, da organ z vročilnico dokaže, kdaj mu je bila zahtevana dokumentacija predana. Prosilec je zatrdil, da mu organ zahtevanih podatkov ni posredoval in zato vztraja pri svoji zahtevi. Pri tem je prosilec zapisal, da bo gradbeno dovoljenje predstavljalo dokaz o tem, ali je organ kot investitor gradil cesto na privatnem zemljišču ali ne, kar je s področja zakonskega koriščenja občinskih javnih financ zelo pomembno. Nadalje prosilec meni, da bo iz kopij pridobljenih uporabnih dovoljenj lahko razbral, ali je gradnja potekala v skladu z veljavnimi predpisi in ali je bil pred začetkom uporabe obeh zgrajenih objektov opravljen tehnični prevzem, kot določa zakonodaja s področja gradnje objektov. Po mnenju prosilca organ te dokumente ima oziroma bi jih moral imeti.
Na koncu pritožbe je prosilec navedel, da je organ v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedel napačen naslov, kamor lahko pošlje pritožbo in da je organ v izpodbijanem sklepu navedel, da mu je v isti zadevi izdal odločbo, kar ni res. Prosilec je zapisal, da pričakuje, da bo Pooblaščenec odpravil izpodbijani sklep in organu naložil, da prosilcu v določenem roku posreduje fotokopije zahtevanih informacij.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom, št. 090-26/2009/2 z dne 27. 2. 2009, odstopil organu skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ po prejemu pritožbe prosilca sklepa ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 090-1/2009-4 z dne 11. 4. 2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje. Pri tem je organ Pooblaščencu odstopil tudi celoten spis, ki se nanaša na reševanje v tem sklepu obravnavane zahteve prosilca.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Uvodoma Pooblaščenec pripominja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil s sklepom namesto z odločbo, pri čemer gre za postopkovno pomanjkljivost, saj s sklepom ni mogoče odločiti o glavni zadevi, temveč se s sklepom urejajo formalnopravna razmerja v času postopka. Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da navedena postopkovna pomanjkljivost ni bistvena, saj vsebinsko ni vplivala na odločitev organa.
1. Ogled in camera
Ker so se izjave prosilca in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijanem sklepu razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 15. 6. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera, glede gradbenega dovoljenja za gradnjo dovozne ceste v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parcelno številko 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk, pojasnil, da ne ve točno, ali je dokument že bil posredovan prosilcu ali ne. Pooblaščenec je zato navedeno gradbeno dovoljenje št. 351-1338/2007-14 vzel v spis. V nadaljevanju ogleda in camera je organ pojasnil, da z uporabnim dovoljenjem za to cesto ne razpolaga. Postopek izdaje uporabnega dovoljenja je še v teku, opravljen je bil tehnični pregled, uporabno dovoljenje pa še ni bilo izdano. Organ je pojasnil še, da dejansko ta cesta sploh še ni dokončana in ni v uporabi v celoti. Poleg tega je organ pojasnil, da tudi uporabno dovoljenje za pokabljen 20kV daljnovod I. faza, zgrajen po projektu PGD 65/06, ki ga je izdelal projektant Utris d.o.o. iz Mirne Peči, ni bilo izdano. Projekt je prevzela v svoje roke gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. in organu ni znano, ali je navedena gospodarska družba pridobila to dovoljenje ali ne. To dovoljenje izda Upravna enota Novo mesto na podlagi zahteve gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. Projekt je naročil organ, kable pa polaga Elektro Ljubljana. Zaradi navedenega organ ne razpolaga niti s samim dokumentom niti z informacijo o obstoju uporabnega dovoljenja. Kablovod je že v uporabi in najverjetneje navedena gospodarska družba razpolaga z uporabnim dovoljenjem. Naloge gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d., ki je na podlagi odločbe, št. 351-688/2007-3 z dne 22. 6. 2007, kot soinvestitor zapisan v gradbenem dovoljenju, izhajajo že iz narave dela, ki ga opravlja navedena gospodarska družba, torej distribucije električne energije. Pooblaščenec je vzel v spis odločbo, št. 351-688/2007-3 z dne 22.6.2007, pogodbo o prenosu, sklep o služnosti in pooblastilo o zastopanju. Organ je pojasnil še, da je prosilec navedene dokumente, ki jih je prevzel Pooblaščenec, že prejel.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Zahtevani dokumenti so povezani z gradnjo dovozne ceste v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku in pokablitvijo I. faze 20kV daljnovoda Žužemberk, ki ju organ izvaja na podlagi pravice posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja (7. člen ZLS). Ker je Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotovil, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevana informacija pa izvira iz njegovega delovnega področja, je v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, in ali se le-te nahajajo pri organu v materializirani obliki. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in določbo prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
3. Načelo odprtosti delovanja javnih organov in zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje, da si morajo organi za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu (2. člen ZDIJZ). Delovanje in odločanje javnih oblasti je tako oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico dostopa do dokumentov ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ''čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani''. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čim bolj široko in ne v škodo državljanov. Za obravnavani primer je, izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti, pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo, dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oziroma državne uprave ali uprave lokalne skupnosti bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da so pojasnila prosilca o tem, da bo s pomočjo pridobljenega gradbenega dovoljenja preveril, ali je organ kot investitor gradil cesto na privatnem zemljišču ali ne, iz uporabnih dovoljenj pa bo lahko razbral, ali je gradnja potekala v skladu z veljavnimi predpisi in ali je bil pred začetkom uporabe obeh zgrajenih objektov opravljen tehnični prevzem, kot določa zakonodaja s področja gradnje objektov, povsem v skladu z namenom ZDIJZ, medtem ko navedbe organa o tem, da prosilec neupravičeno izvaja nadzor na področju gradbene, prostorske, upravne in proračunske inšpekcije, smislu navedenega zakona povsem nasprotujejo.
Temeljno načelo ZDIJZ usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Tako ZDIJZ v prvem in drugem odstavku 5. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa torej pomeni, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, zato so vse navedbe organa, iz katerih izhaja, da prosilec v zadevah, kjer zahteva podatke, ni neposredno udeležen, in da ni prizadeta nobena njegova pravica, ter da prosilec ZDIJZ izkorišča za politične cilje in cilje maščevanja za vloženo tožbo s strani župana, povsem pravno nerelevantne. Prav tako niso pravno relevantne navedbe, s katerimi organ opozarja na dejstvo, da je prosilec občinski svetnik in bi zato lahko do zahtevanih informacij prišel na podlagi drugih predpisov. Prosilec, ki ima možnost, da iste dokumente zahteva na podlagi različnih pravnih podlag, ima vselej pravico, da sam izbere pot, po kateri po prišel do teh dokumentov, iz česar izhaja, da organ v obravnavanem primeru ne more in ne sme presojati, na kakšen drug način bi prosilec še lahko prišel do zahtevanih informacij.
Po oceni Pooblaščenca je, upoštevaje zgoraj navedene določbe, kljub temu, da prosilec po mnenju organa zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja, potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organa, ter posledično o zahtevi prosilca odločiti vsebinsko in mu omogočiti dostop do tistih zahtevanih podatkov, s katerimi organ razpolaga in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Pooblaščenec namreč po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da niso podani razlogi, na podlagi katerih bi ravnanje prosilca lahko opredelili kot zlorabo pravice. Prosilec ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ne navaja ocen, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot fraudolozno ravnanje, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, vendar pa so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Tako se je izoblikoval predpogoj, ki mora biti izpolnjen vselej, kadar govorimo o zlorabi pravice, in sicer mora priti do konflikta dveh neizključujočih se pravic. Organ zatrjuje, da je v obravnavanem primeru prišlo do trka med prosilčevo zakonsko priznano pravico in pravicami ter dolžnostmi organa izvrševati funkcijo lokalne skupnosti ter proračunskega porabnika po ZLS, ZFO-1, Statutu organa ter predpisih o proračunu, pri čemer navedeno zatrjuje zgolj hipotetično, ne da bi konkretiziral, za katere pravice organa naj bi šlo. Pooblaščenec je po preučitvi pravic organa, ki izhajajo iz predpisov, ki jih našteva v izpodbijanem sklepu, ugotovil, da ni mogoče razumno predvideti, katera konkretna pravica organa naj bi prišla v konflikt s pravico prosilca zahtevati informacije javnega značaja, zato je zaključil, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen osnovni predpogoj, na podlagi katerega je moč govoriti o zlorabi pravice. Poleg tega Pooblaščenec pripominja, da tudi, če bi bil ta predpogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, organ, na katerem je dokazno breme, ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti nadaljnje kriterije, ki so se v pravni teoriji in praksi razvili glede obstoja zlorabe pravice. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da so argumenti, ki jih je organ izpeljal upoštevaje štiri kriterije, ki so navedeni v članku Zloraba pravice Andreja Berdena (Pravna praksa, št. 26/00, Priloga str. 1), po oceni Pooblaščenca pomanjkljivi, saj iz navedb organa v izpodbijanem sklepu ni mogoče razbrati konkretnih podatkov o izpolnjevanju teh kriterijev. Organ je namreč zgolj na splošno, brez konkretnih podatkov, apliciral abstraktno zapisane kriterije na konkreten primer. Tako je na primer v prvi točki navedel, da prosilec deluje z namenom škodovati organu in zaposlenim pri organu ter odgovornim osebam, pri čemer je edini, vendar po mnenju prosilca premalo konkretiziran, poskus opredelitve škode pojasnilo o pomanjkanju sredstev in kadra za reševanje zahtev prosilca. V drugi, tretji in četrti točki, organ ni upošteval opozorila avtorja navedenega članka, da ti kriteriji sicer veljajo za vse pravice, vendar prihaja do razlikovanj, zaradi česar je kriterije v navedenih točkah oblikoval popolnoma v nasprotju z načelom prostega dostopa, ki je za uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja ključnega pomena, kot je to podrobneje opisano v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe.
Na koncu te točke obrazložitve se Pooblaščenec opredeljuje še do navedb organa, iz katerih izhaja, da obseg zahtev prosilca zahteva dodatno zaposlitev enega človeka in s tem povečanje stroškov, kar glede na sprejeti proračun ni možno, in da obseg zahtev prosilca resno ogroža izvajanje drugih nalog, ker si organ ne more privoščiti izpada zaposlenega, da bi delal za prosilca in njegove vloge. Navedenega, upoštevaje ureditev dostopa do informacij javnega značaja v ZDIJZ, pri konkretnem obsegu zahtev ni mogoče šteti kot škodo, ki nastane organu. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena le možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da organ lahko le v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta na eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi strani nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Sodišče Evropskih skupnosti je na primer v sodbi v zadevi T-2/03, Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropska komisija, glede obravnave obsežnih zahtevkov pojasnilo, da glede na ustaljeno sodno prakso, ki določa potrebo po izvedbi konkretne in posamične presoje dokumentov, samo dejstvo, da zahtevek za dostop zadeva veliko število dokumentov, še ne pomeni, da instituciji ni treba izvesti konkretne proučitve dokumentov. Odstopanje od obveznosti proučitve dokumentov je dovoljeno le v izjemnih primerih, kadar upravno breme, ki ga prinaša konkretna in individualna proučitev dokumentov, presega tisto, kar je razumsko potrebno. Vendar pa morajo institucije proučiti vse druge možnosti in tako omejiti svojo delovno obremenitev, obenem pa odobriti vsaj del zahtevka prosilca. V navedeni sodbi je Sodišče Evropskih skupnosti med drugim opozorilo, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave. Zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Pooblaščenec glede obravnavane zahteve prosilca ugotavlja, da je organ že v izpodbijanem sklepu ugotovil, da z dvema izmed zahtevanih dokumentov ne razpolaga, torej bi moral presojati prosto dostopnost vsebine le enega zahtevanega dokumenta, kar vsekakor kaže v prid pritožbenim navedbam prosilca o neupravičenosti zavrnitve njegove zahteve. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve te odločbe v celoti izvedel konkreten in posamičen preizkus.
4. Gradbeno dovoljenje za gradnjo dovozne ceste v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parc. štev. 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk
V pritožbenem postopku je bilo potrebno razjasniti vprašanje, ali je organ gradbeno dovoljenje za gradnjo dovozne ceste v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parc. štev. 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk, res že posredoval prosilcu, ker se je organ v izpodbijanem sklepu skliceval na to, da je prosilec že na podlagi zahteve iz leta 2007, prejel gradbena dovoljenja, ki jih ponovno zahteva z vlogo v konkretnem postopku, zaradi česar je njegova zahteva neupravičena, prosilec pa vztraja, da mu organ zahtevanih podatkov ni posredoval in da naj zato organ z vročilnico dokaže, kdaj mu je bila zahtevana dokumentacija predana.
Na ogledu in camera se je izkazalo, da je predmet v tej točki obravnavanega dela zahteve prosilca gradbeno dovoljenje, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, iz česar izhaja, da bi bilo nemogoče, da bi mu ga organ posredoval že leta 2007, kot to zmotno zatrjuje organ v izpodbijanem sklepu, saj zahtevani dokument leta 2007 sploh še ni obstajal. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokazilom, da je bilo zahtevano gradbeno dovoljenje prosilcu že posredovano, ne razpolaga.
Obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki so določene v 6. členu ZDIJZ. Ker organ med drugim kot razlog zavrnitve zahteve navaja tudi zaupnost razmerja med stranko in odvetnikom, Pooblaščenec le pojasnjuje, da slednje v slovenskem pravnem redu ni določeno kot ena izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Po natančnem pregledu vsebine gradbenega dovoljenja, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, je Pooblaščenec ugotovil, da navedeno gradbeno dovoljenje vsebuje le podatke, ki ustrezajo izjemi po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Gradbeno dovoljenje, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, vsebuje naslednje osebne podatke:
1. imena, priimke in naslove šestih fizičnih oseb, ki so bile v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vabljene na ustno obravnavo;
2. imena in priimke dveh direktorjev in predstavnika gospodarskih družb, ki so se udeležili ustne obravnave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
3. imena, priimke, nazive, delovna mesta oziroma funkcije in izobrazbo javnih uslužbencev oziroma funkcionarja.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v javni sektor sodita tudi organ in Upravna enota Novo mesto, v obravnavanem primeru pa se del osebnih podatkov nanaša na zaposlene pri navedenih organih, torej na javne uslužbence. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, pa ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev, ki so navedeni v gradbenem dovoljenju, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, Pooblaščenec pojasnjuje še, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je v obravnavanem primeru predmet zahteve dokument, ki je delno povezan z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da imena, priimki, nazivi, delovna mesta, funkcija in podatki o izobrazbi javnega funkcionarja in javnih uslužbencev ne predstavljajo osebnih podatkov, ki so varovani na podlagi določb ZVOP-1-UPB1.
Ravno tako ne gre za varovane osebne podatke v primeru imen in priimkov dveh direktorjev in predstavnika gospodarskih družb, ki so se udeležili ustne obravnave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj so ti podatki javno dostopni že na podlagi določb Zakona o sodnem registru (uradni list RS, št. 13/1994 s spremembami in dopolnitvami).
Po preučitvi celotne vsebine zahtevanega gradbenega dovoljenja Pooblaščenec ugotavlja, da varovane osebne podatke predstavljajo le imena, priimki in naslovi šestih fizičnih oseb, ki so bile v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vabljene na ustno obravnavo.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu na podlagi navedenih določb dolžan posredovati gradbeno dovoljenje, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, vendar brez varovanih osebnih podatkov in na način, kot bo opisan v nadaljevanju.
Institut delnega dostopa
Bistvena dolžnost organa v postopku z zahtevo za dostop do informacij je, da ravna v prid načela transparentnosti, in če je le možno, odloča z vidika delnega dostopa, kar pomeni, da ni dovoljeno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, če se lahko varovan osebni (ali kakšen drug) podatek izloči iz dokumenta, ne da bi bila s tem ogrožena njegova zaupnost. Predvsem pa organ ne sme samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta.
Zahtevano gradbeno dovoljenje, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, vsebuje osebne podatke, med katerimi so tudi takšni, ki niso varovani oziroma prosto dostopni. Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
- fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
- zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Ne glede na navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov se namreč onemogoči, da bi se javnost seznanila s podatkom o imenih, priimkih in naslovih šestih fizičnih oseb, ki so bile v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vabljene na ustno obravnavo. Skladno z navedenim je organ v gradbenem dovoljenju, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
1. ime, priimek in naslov v zadnji vrstici na 2. strani;
2. pet imen, pet priimkov in pet naslovov v prvi, drugi in tretji vrstici prvega odstavka na 3. strani;
3. devet imen, osem priimkov in sedem naslovov v prvi, drugi, tretji, četrti in peti vrstici drugega odstavka na 3. strani;
4. dve imeni in priimek v prvi vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
5. tri imena in dva priimka v osmi vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
6. dve imeni in priimek v enajsti vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
7. ime v štirinajsti vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
8. priimek v petnajsti vrstici četrtega odstavka na 3. strani;
9. ime in priimek v prvi vrstici drugega odstavka na 4. strani;
10. ime in priimek v šesti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
11. ime in priimek v deveti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
12. ime in priimek v dvaindvajseti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
13. ime in priimek v šestindvajseti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
14. ime in priimek v devetintrideseti vrstici drugega odstavka na 4. strani;
15. ime in priimek v prvi vrstici drugega odstavka na 5. strani;
16. šest imen, šest priimkov in šest naslovov v 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točki odredbe za vročitev na 7. strani.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec, na podlagi pridobljenega dokumenta ter navedb prosilca in organa, zaključuje, da je pritožba prosilca v delu, ko se nanaša na gradbeno dovoljenje, št. 351-1338/2007-14 z dne 17. 1. 2008, utemeljena in da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP sklep organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
5. Uporabno dovoljenje za dovozno cesto v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parc. štev. 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk in uporabno dovoljenje za zgrajen pokabljen 20kV daljnovod I. faza, zgrajen po projektu PGD 65/06, ki ga je izdelal projektant Utris d.o.o. iz Mirne Peči
Organ je prosilcu zavrnil dostop do uporabnega dovoljenja za dovozno cesto v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parc. štev. 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk, in do uporabnega dovoljenja za zgrajen pokabljen 20kV daljnovod I. faza, zgrajen po projektu PGD 65/06, ki ga je izdelal projektant Utris d.o.o. iz Mirne Peči, ker je ugotovil, da z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga, prosilec pa na podlagi domneve o obstoju zahtevanih uporabnih dovoljenj vztraja pri svoji zahtevi, zato je bilo v pritožbenem postopku potrebno ugotoviti, ali organ z zahtevanima dokumentoma razpolaga. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s katerimkoli izmed navedenih dokumentov.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa, da z zahtevanima uporabnima dovoljenjema ne razpolaga, je zlasti dejstvo, da je organ investitor oziroma soinvestitor gradenj, na katere se nanaša zahteva prosilca, naloga investitorja pa je, da pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, kot to določa 89. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1). Upoštevaje dejstvo, da je uporabno dovoljenje odločba, s katero se dovoli začetek uporabe objekta, je torej dolžnost organa, da takšno dovoljenje pridobi, sicer objekta ne more uporabljati oziroma ga uporablja protizakonito. Iz navedenega izhaja, da so pritožbene navedbe prosilca, iz katerih izhaja, da bi iz zahtevanih dokumentov lahko razbral, ali je gradnja potekala v skladu z veljavnimi predpisi, utemeljene. Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ še ni pridobil uporabnega dovoljenja za določen objekt. Ne glede na to pa je treba opozoriti, da je organ kot organ lokalne samoupravne skupnosti pravna oseba javnega prava, ter da z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da bo organ razpolagal z zahtevanima uporabnima dovoljenjema. Organ kot dober gospodar bi bil obenem dolžan poskrbeti, da ravna zakonito in smotrno. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijanem sklepu in na ogledu in camera izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga, ker je sploh nikoli ni pridobil, zato Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Na tem mestu Pooblaščenec le pripominja, da je navedba organa, s katero v izpodbijanem sklepu zatrjuje, da ni pristojen za izdajo uporabnih dovoljenj, v obravnavanem primeru povsem pravno nerelevantna.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal, ali organ utemeljeno ali neutemeljeno ne razpolaga z zahtevanim uporabnim dovoljenjem.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga niti z uporabnim dovoljenjem za dovozno cesto v obrtno industrijsko cono Sejmišče v Žužemberku na zemljišču s parc. štev. 1056 in 1059/2, obe k.o. Žužemberk niti z uporabnim dovoljenjem za zgrajen pokabljen 20kV daljnovod I. faza, zgrajen po projektu PGD 65/06, ki ga je izdelal projektant Utris d.o.o. iz Mirne Peči, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca tudi v tem delu utemeljena, ker je organ na prvi stopnji, v delu, ki se nanaša na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP sklep organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
6. Sklepno
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz zahtev prosilca in je opredeljeno tudi v izreku te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka