Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-80/2009
Kategorije:
Številka: 090-80/2009/
Datum: 23. 6. 2009
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 259. člena v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Republike Slovenija, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2009/3, z dne 22. 5. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Sklep organa, št. 090-18/2009/3, z dne 22. 5. 2009, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po prejemu te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je po pooblaščenki .... dne 6. 2. 2009 ob 14.30 uri, pisno na zapisnik št. 090-18/2009-1, vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval sledeči informaciji:
1.) informacijo o prijavljenih kadrih na dimnikarskem območju Metlika za izbranega prijavitelja Dimnikarstvo Primc d.o.o. in
2.) ali je bilo Ministrstvo za okolje in prostor obveščeno o spremembah kadrov?
Organ je s pozivom za dopolnitev zahteve, št. 090-18/2008/2, z dne 22. 4. 2009, prosilca na podlagi 18. člena ZDIJZ pozval, da naj natančneje opredeli informacije v zvezi s prijavljenimi kadri, ki ga zanimajo, saj je zahteva zastavljena splošno in nedoločno. Prosilca je še opozoril, da v primeru, da zahteva v roku 5-ih delovnih dni ne bo dopolnjena, bo le-ta s sklepom zavržena.
Prosilec zahteve v roku, ki ga je določil organ, ni dopolnil.
Zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja o prijavljenih kadrih prijavitelja Dimnikarstvo Primc d.o.o., v zvezi z vlogo, podano na razpis za podelitev koncesije na dimnikarskem območju Metlika, je organ zavrgel s sklepom, št. 090-18/2009/3, z dne 22. 5. 2009. V obrazložitvi navedenega sklepa je organ pojasnil, da je bila zahteva prosilca zastavljena splošno in nedoločno, zato je bil prosilec pozvan na dopolnitev le-te, pri čemer organ v roku 5-ih delovnih dni dopolnitve ni prejel. Organ je, glede na dejstvo, da prosilec vloge ni dopolnil, zahtevo prosilca na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZDIJZ zavrgel.
Prosilec je zoper izpodbijani sklep dne 10. 6. 2009 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je na zapisnik organa, z dne 18. 12. 2008 in uradni zaznamek, z dne 6. 2. 2009, na lokaciji organa podal zahtevek, da želi vpogled v vlogo Primc d.o.o., kateri je dobil koncesijo v Občini Metlika, ter katere kadre je prijavil v razpisni dokumentaciji. Dimnikarstvo v občini Metlika izvaja Primc d.o.o. (izvaja pa ga dimnikarstvo .... – vprašanje je - s kakšno pogodbo imenovani opravlja to dejavnost). Iz javnega razpisa je znano, da mora bodoči koncesionar opravljati to dejavnost z istimi kadri, kot so v prijavi. Vendar se to ne izvaja oziroma se podpira monopol. Prav tako je sporno tudi na drugih področjih, kjer je podal vlogo dne 18. 12. 2008 občini Gorenja vas – Poljane in odgovora ni prejel, čeprav je bila koncesijska pogodba podpisana prej. Nadalje prosilec navaja, da so bila do tega datuma opravljena dimnikarska dela na terenu le na poziv stranke. Podobno se dogaja v Občini Šentjernej, kjer je pridobila koncesijo Dimnikarstvo .... s.p., ki dejavnosti ne izvaja z istimi kadri, kot so navedeni v dokumentaciji. Prav tako je prosilec dobil obvestilo o zadevi za prenehanje dejavnosti v Občini Šentjernej, dne 15. 5. 2009. Z odločitvijo vlade in organa se ne strinja, zato vlaga upravni spor, katerega odločitev bo spoštoval. Kot slednje še navaja, da je sramotno in nedopustno, da organ ni poskrbel za male dimnikarje (cca 40 dimnikarjev), ter se z odločitvijo organa strinja pod pogojem, da za mesečno rento do upokojitve dobi 1000 eurov. V nasprotnem primeru bo vložil odškodninski zahtevek po 26. členu Ustave RS.
Organ po prejemu pritožbe prosilca sklepa ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-18/2009/4, z dne 15. 6. 2009.
Pritožba je utemeljena.
Uvodoma Pooblaščenec navaja, da je iz dokumentov prvostopnega organa razvidno, da je organ z izpodbijanim sklepom odločil le o 1. točki zahteve prosilca z dne 6. 2. 2009, medtem ko pa je glede 2. točke zahteve prosilca z dne 6. 2. 2009 v molku. Pooblaščenec bo s to odločbo odločal le o izpodbijanem sklepu, medtem ko bo o 2. točki zahteve prosilca odločal v posebnem postopku tj. pritožbi zoper molk organa.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Delovanje in odločanje javnih oblasti je tako oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ''čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani''. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oz. državne uprave bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje.
3. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, da ni možno posredovati vseh dokumentov, če gre za izredno veliko količino teh ali za izredno obsežne dokumente. V takšnem primeru bi bilo smotrno tudi v Sloveniji razmisliti o možnosti, ki je uveljavljena v praksi nekaterih tujih držav, da organ prosilca lahko povabi k sebi in mu predoči problem, nato pa skupaj ugotovita, kaj je dejansko prosilec želel in izločita nerelevantne dokumente. Ob vsem tem se morajo tudi prosilci zavedati, da bolj, ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato je priporočljivo, da stranka navede vse, kar o iskanem dokumentu ve, kot na primer, kdaj in kje je nastal, kateri organ ga je ustvaril oziroma poslal, kakšna je njegova vsebina, številka, oblika ipd. S podrobnim opisom informacij se prosilec hkrati izogne možnosti, da bi organ terjal dopolnitev zahteve ali jo zaradi nepopolnosti celo zavrgel (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194).
Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta. Takšna zahteva bi bila upravičena zgolj v primeru, ko bi bile dodatne podrobnosti nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Pri tem pa količina dela, ki bi jo organ imel zaradi omejenega opisa zahtevane informacije oziroma dokumenta, ni pomembna. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.
4. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek, kot to določa prvi odstavek 22. člena ZDIJZ. Naslednji odstavek navedenega člena pa določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno ali v celoti zavrne, kar velja tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da mora organ, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu.
5. Presoja vsebine zahteve za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru
5.1 Formalne sestavine
Pooblaščenec je presojal, ali zahteva prosilca vsebuje formalnih sestavine vloge, kot jih predvideva 17. člen ZDIJZ.
Iz uradnega zaznamka, št. 090-18/2009-1, z dne 6. 2. 2009, je razvidno, da je prosilec vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ustno pri organu na zapisnik. Pri tem ni dvoma, da je prosilec navedel naslovni organ. Nadalje pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec vložil zahtevo po pooblaščenki za ...., .... V zahtevi sicer ni navedel naslova, vendar organ pri tem ni imel težav, saj je na prosilca naslovil dopis za dopolnitev zahteve.
Iz zahteve jasno izhaja, da je prosilec zahteval informacije o prijavljenih kadrih na dimnikarskem območju Metlika za izbranega prijavitelja Dimnikarstvo Primc d.o.o. ter informacije o tem, ali je organ bil obveščen o spremembah kadrov, kar po mnenju Pooblaščenca predstavlja zadosti natančno opisan zahtevek, ki ga organ lahko obravnava.
Iz vloge pa ne izhaja, na kakšen način se želi prosilec seznaniti z zahtevano informacijo.
Na podlagi pregleda obravnavane zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 66. člen ZUP, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca vsebuje tudi podpis prosilca.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 6. 2. 2009 vsebuje vse zakonsko določene formalne sestavine, le sestavino glede načina seznanitve z vsebino zahtevane informacije, ne.
5.2 Razumljivost in zmožnost obravnave zahteve na podlagi opisa zahtevanih informacij javnega značaja (obstoj primerne stopnje določnosti)
Na podlagi vsebine zahteve prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec natančno in jasno postavil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Po temeljiti preučitvi zahteve prosilca Pooblaščenec zaključuje, da je na podlagi podane zahteve povsem logično, da prosilec zahteva vse dokumente, iz katerih izhajajo podatki o prijavljenih kadrih prijavitelja Dimnikarstvo Primc d.o.o., v zvezi z vlogo podano na razpis za podelitev koncesije na dimnikarskem območju Metlika.
Na podlagi zgornjih ugotovitev je gotovo, da zahteva prosilca dosega zadostno mero določnosti, tako da omogoča organu identifikacijo dokumentov, ki bi vsebovali zahtevane informacije. Zahtevani dokumenti so po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati, če organ z njimi razpolaga.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ s pozivom na dopolnitev zahteve, št. 090-18/2009/2, z dne 22. 4. 2009 neupravičeno pozval prosilca, da natančneje opredeli, katere informacije v zvezi s prijavljenimi kadri želi. Poziv organa bi bil utemeljen le v delu, da bi pozval prosilca, da navede način, na katerega se želi seznaniti z zahtevano informacijo.
Pooblaščenec ugotavlja, da se zahteva prosilca nanaša na predvidoma že obstoječe dokumente (razpisna dokumentacija prijavitelja Dimnikarstvo Primc d.o.o.), pri čemer je iz zahteve prosilca povsem razvidno, na katero konkretno dokumentacijo se vloga prosilca nanaša. Pooblaščenec zato zaključuje, da zahteva prosilca dosega primerno stopnjo določnosti in razumljivosti, tako da jo je mogoče v celoti obravnavati tudi brez dodatne dopolnitve vloge.
6. Sklepno
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ izdajo sklepa o zavrženju zahteve prosilca utemeljil zgolj iz formalnega vidika, tj. prosilec zahteve ni dopolnil v predpisanem roku. Organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni spuščal v vsebinsko presojo nepopolnosti zahteve prosilca. Enako je organ ravnal tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj dopisa, št. 090-18/2009/4, z dne 15. 6. 2009, s katerim je prosilca pozval na dopolnitev, ni v ničemer utemeljil, hkrati pa prosilca ni napotil na ustrezen popravek oziroma dopolnitev zahteve oziroma mu ni nudil ustrezne pomoči v smislu drugega odstavka 18. člena ZDIJZ.
Iz dokumentacije v obravnavani zadevi očitno izhaja, da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve prosilca. Čeprav je organ menil, da zahteva prosilca ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ, prosilcu ni na primeren način omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo. Navedbe organa v pozivu za dopolnitev vloge, št. 090-18/2009/4, z dne 15. 6. 2009, ne ustrezajo konkretni pomoči, ki jo od organa zahteva drugi odstavek 18. člena ZDIJZ. Poleg tega je po prepričanju Pooblaščenca v zahtevi prosilca navedenih dovolj podatkov, da jo je moč opredeliti kot zahtevo s primerno stopnjo določnosti, zaradi česar je organ ob dejstvu, da prosilcu ni nudil ustrezne pomoči, ravnal nepravilno, ko je zahtevo prosilca s primerno stopnjo določnosti zavrgel. Zavrženje zahteve prosilca bi bilo dopustno zgolj v primeru, če kljub ustrezni pomoči organa, prosilec zahteve ne bi dopolnil tako, da bi ta izpolnjevala pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo potrebno, na podlagi prvega odstavka 259. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka ter dejstvom, da po naravi stvari meritorna odločitev drugostopenjskega organa v konkretnem primeru ni mogoča. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente razpisne dokumentacije prijavitelja Dimnikarstvo Primc d.o.o. na javni razpis, ki ga je razpisal prvostopenjski organ, zato organ najverjetneje razpolaga z dokumentacijo, ki vsebuje zahtevane podatke, hkrati pa tudi najlažje identificira dokumente, ki vsebujejo zahtevane podatke.
Zaradi dejstva, da gre za odločanje o zakonitosti sklepa, s katerim ni bilo vsebinsko odločeno o zadevi (odločalo se je namreč le o izpolnjevanju procesnih predpostavk), drugostopenjski organ, po naravi stvari, ne more s svojo odločbo nadomestiti odločitve organa prve stopnje v smislu izdaje novega (procesnega) sklepa ali celo sprejetja vsebinske odločitve. Sklep, ki bi bil vsebinsko nasproten sklepu o zavrženju zahteve, na podlagi določb ZUP, namreč ni mogoč in tudi ni smiseln. Iz istega razloga tudi ni mogoče organu prve stopnje naložiti izdaje novega sklepa (kot bi to sicer izhajalo iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), pač pa zgolj izvedbo postopka skladno s postopkovnimi določbami ZDIJZ, tako da bo pravilno ugotovljeno sporno dejansko stanje in na tej podlagi pravilno uporabljen materialni predpis.
Organ je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja dolžan v predhodnem postopku ponovno presoditi izpolnjevanje procesnih predpostavk za odločanje o zadevi v skladu z določbami 15. do 19. člena ZDIJZ in:
- na podlagi zahteve prosilca z dne 6. 2. 2009, meritorno odločiti o dostopu do informacij javnega značaja v skladu z določbami 20. do 26. člena v povezavi s 15. členom ZDIJZ tako, da zahtevi ugodi in o tem napravi uradni zaznamek oziroma jo z odločbo delno oziroma v celoti zavrne ali
- v primeru, da meni, da zahteva prosilca z dne 6. 2. 2009, ne izpolnjuje pogojev po 17. členu ZDIJZ, ravnati skladno z določbo drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu po uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve in nato odločiti o zadevi v skladu z določbami 15. do 26. člena ZDIJZ.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, sklep organa odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo pritožba ali upravni spor nista dovoljena.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščenka
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščencu