GM Invest d.o.o. - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-75/2009/2
Kategorije: Ponovna uporaba, Stroški, Kršitev postopka
Številka: 090-75/2009/2
Datum: 1. 10. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 1. alineje prvega odstavka 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi GM Invest, nepremičninska družba, d.o.o., Ljubljanska c. 87, 3000 Celje, ki ga zastopata Mirko Tuš in Gorazd Lukman (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 6. 2009, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 35392-2/2009-131, z dne 14. 4. 2009, v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca, z dne 2. 6. 2009 zoper odločbo organa št. 35392-2/2009-131, z dne 14. 4. 2009, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi, zadeva pa se vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 3. 2009 na obrazcu »naročilo digitalnih podatkov« pri organu podal naročilo za pridobitev geodetskih podatkov, in sicer ortofoto načrtov v merilu 1:5000 s katastrsko mrežo za parcele v k.o. Brezovica pri Ljubljani.
Organ je na podlagi tretjega odstavka 22. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) dne 14. 4. 2009 izdal odločbo št. 35392-2/2009-131, s katero je prosilcu, za ponovno uporabo podatkov v pridobitne namene, naložil plačilo 325,36 EUR. Priloga odločbe je tudi račun št. 0110139-09, z dne 14. 4. 2009.
Organ je izračun cene obrazložil s povzemanjem določb tretjega odstavka 4. člena, prvega odstavka 34. a člena in tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ ter drugega odstavka 116. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06 in 65/07 - odl. US; ZEN), ki glede izdajanja geodetskih podatkov proti plačilu določa, da se za namene ponovne uporabe podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, evidence državne meje in registra prostorskih enot, podatki izdajo proti plačilu v skladu z določbami predpisov, ki urejajo informacije javnega značaja. Nadalje je organ zaračunano ceno utemeljil s pojasnilom, da je organ ceno ponovne uporabe v skladu z določbami ZDIJZ določil v aktu »Cena ponovne uporabe geodetskih podatkov v pridobitne namene« št. 35391-3/2008-1, z dne 9. 4. 2008. V skladu s tem cenikom je organ prosilcu zaračunal ceno v višini 325,36 EUR. Natančna specifikacija stroškov pa izhaja iz računa št. 0110139-09, z dne 14. 4. 2009, ki je priloga izpodbijane odločbe.
Zoper zgoraj omenjeno odločbo organa (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilec dne 17. 4. 2009 pri organu vložil pritožbo. Ker organ svoje odločbe ni spremenil, je pritožbo po preskusu procesnih predpostavk, na podlagi ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu, ki jo je prejel 2. 6. 2009. V pritožbi prosilec navaja:
- da je dne 20. 3. 2009 naročil ortofoto posnetek s katastrsko mrežo za lastno uporabo – za natančen pregled nad njegovimi parcelami v k.o. Brezovica – kar je bil edini namen naročila. V naročilu je prišlo do napake pri navedbi pod točko 5 (opis naloge);
- da je v letu 2008 že zaprosil za ortofoto posnetek območja k.o. Šmartno pod Šmarno goro s katastrsko mrežo za lastno uporabo, za kar je bil takrat zaračunana cena 38,47 EUR.
Organ je v dopisu, s katerim je pritožbo prosilca odstopil Pooblaščencu, še dodatno pojasnil:
- da je prosilcu v letu 2008 zaračunal ceno 38,47 EUR, ker je prosilec zahteval podatke zemljiškega katastra za 34 točno navedenih parcel, v letošnjem letu pa so bili naročeni podatki za celo katastrsko občino Brezovica pri Ljubljani. Zaradi navedenega je znesek na računu mnogo višji, saj je šlo za podatke za kar 9323 parcel in 9. ortofoto posnetkov, ki to območje prikazujejo;
- da je bila ponovna uporaba zaračunana v skladu z 34.a členom ZDIJZ, saj je prosilec na vlogi navedel, da bodo naročeni podatki uporabljeni kot predstavitveni material za prodajni prospekt, zaradi česar gre gotovo za uporabo podatkov v pridobitne namene;
- da prosilec v vlogi ni navedel, katere parcele so v njegovi lasti, zaradi česar je bilo v kombinaciji z navedbo podatka, da gre za območje k.o. Brezovica pri Ljubljani, razvidno, da prosilec ni imel namena dostopati do lastnih podatkov za lastno uporabo. Prosilec namreč ni lastnik vseh parcel v k.o. Brezovica pri Ljubljani;
- da je prosilec šele v pritožbi, tj. po izdaji odločbe organa navedel, da je šlo za pomoto pri oddaji naročila.
Pritožba je utemeljena.
1. Pristojnost in meje preskusa izpodbijane odločbe
Pooblaščenec je med drugim pristojen tudi za odločanje o pritožbi zoper odločbo organa iz tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ, tj. zoper odločbo organa, s katero ta odloči o zaračunani ceni ponovne uporabe. Navedeno izhaja tudi iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP, ki določa, da je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja. Določbo je v delu, ki govori o pristojnosti Pooblaščenca za odločanje na drugi stopnji zoper »(…) odločbo, s katero je organ (…) drugače kršil pravico do (…) ponovne uporabe informacij javnega značaja«, treba razumeti kot podlago za odločanje o domnevni oziroma s strani prosilca zatrjevani kršitvi pravice do ponovne uporabe. Čeprav odločba, s katero se odloči o ceni ponovne uporabe po naravi stvari ni zavrnilna odločba, je namreč treba dopustiti možnost, da kršitev pravice do ponovne uporabe izhaja tudi iz tovrstne odločbe, saj ni izključeno, da organ o ceni odloči:
- v nasprotju s procesnimi predpisi (ZUP in ZDIJZ),
- v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZDIJZ, zlasti tretjim odstavkom 4. člena, 34. a členom in 36. a členom,
- v nasprotju z določbami Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07; v nadaljevanju Uredba), zlasti 22., 23., 24., 25. a in 25. b členom ali
- v nasprotju z internim cenikom.
Kot organ druge stopnje je Pooblaščenec v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Glede na ugotovitve v 5. točki te obrazložitve se Pooblaščenec ni spuščal v pravilnost izračuna cene glede na cenik, ki je veljal na dan prejema zahteve.
2. Splošno o ponovni uporabi informacij javnega značaja
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije prvenstveno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.
Po prvem odstavku 34. a člena ZDIJZ lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev.
Glede na določbe 36. a člena ZDIJZ cena ali drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij. Če organ uporablja informacije za dejavnost, ki ni del njegovih uradnih nalog, javnega pooblastila ali javne službe, veljajo zanj enaka cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot to velja za druge osebe. Ponovna uporaba informacij je po enaki ceni in pod enakimi drugimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem. Števila prosilcev, ki jim organ dovoli ponovno uporabo informacij, ni dovoljeno omejevati. Organ s pogodbo ali kakršnimkoli drugačnim dogovorom ali odločitvijo ne sme prosilcu zagotoviti takšne ponovne uporabe informacij, ki bi izključevala ponovno uporabo informacij s strani tretjih oseb.
Uredba v 25. a členu določa, da prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin: pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost, ter predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti. V 25. b členu Uredba še določa, da kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene in posreduje informacije javnega značaja za ponovno uporabo na podlagi dokazila o plačilu odmerjene cene in morebitnih materialnih stroškov za posredovanje informacij.
3. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice do ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se prosilec želi seznaniti oziroma jo ponovno uporabiti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu.
Za presojo obveznosti prosilca je pomembna tudi določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
4. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Podobno izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP, ki določata, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če prosilec pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če prosilec v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
5. Presoja vsebine zahteve prosilca in presoja ravnanja organa v konkretnem primeru
Naročilo prosilca za pridobitev geodetskih podatkov, z dne 24. 3. 2009 je vsebovalo naslednje zahteve oziroma navedbe po posameznih kategorijah:
- »3. Namen uporabe podatkov«: dostop do lastnih podatkov za lastno uporabo (za podatke o zemljiščih in stavbah);
- »5. Opis naloge, v kateri bodo geodetski podatki uporabljeni«: predstavitveni material za prodajni prospekt;
- »6. Vrsta podatkov, struktura in format«: digitalni ortofoto načrti merila 5000, in sicer raster DOF 050 ter zemljiški kataster, in sicer ZKP vektor parcelne meje in parcelne številke;
- »7. Količina oziroma prostorski obseg podatkov«: k.o. Brezovica – Brezovica pri Ljubljani.
Iz primerjave navedb pod točko 3 in 7 izhaja:
- da sta si navedbi v vsebinskem nasprotju in
- da je navedba pod točko 7 nepopolna, ker ne vsebuje podatka o parcelah, katerih lastnik je prosilec.
Dostop do lastnih podatkov se namreč ne sklada z zahtevo po dostopu do podatkov za vse parcele v k.o. Brezovica pri Ljubljani, saj prosilec ni lastnik vseh parcel znotraj območja obravnavane katastrske občine.
Prav tako sta si v določenem vsebinskem nasprotju navedbi pod točko 3 in 5, saj pridobitev podatkov za lastno uporabo naj ne bi bila združljiva s predvideno uporabo za izdelavo in distribucijo prodajnega prospekta. Ne gre sicer za nadaljnjo prodajo pridobljenih podatkov z dodano vrednostjo (kot pridobitni namen v pravem pomenu besede ponovne uporabe), pač pa se s tovrstno aktivnostjo pridobitni namen zasleduje posredno, ker naj bi šlo za trženje lastnih nepremičnin.
Pooblaščenec ugotavlja, da je notranje neskladje med navedbami v 3. in 7. točki naročila očitno, in da z objektivnega vidika dosega takšno stopnjo, da je mogoče govoriti o nepopolni oziroma nerazumljivi vlogi v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. To pomeni, da naročilo (zahteva) prosilca ne dosega primerne stopnje določnosti in razumljivosti, zaradi česar je ni mogoče vsebinsko obravnavati in o njej meritorno odločiti. Zaradi tega obstaja možnost, da je organ odločil v nasprotju ali preko postavljenega zahtevka (o tem je mogoče sklepati na podlagi pritožbenih navedb prosilca). Pravilo odločanja na podlagi in v mejah postavljenih zahtevkov izhaja iz 128. člena ZUP, ki določa, da v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Drugi odstavek 207. člena ZUP še določa, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti.
Če bi organ naročilo razumel kot naročilo, ki se omejuje na parcele (nepremičnine), katerih lastnik je prosilec, potem bi moral prosilec v vlogi praviloma navesti tudi številke teh parcel. Ob takšnem razumevanju bi bilo konkretno naročilo treba šteti kot nepopolno. Zato bi moral organ pozvati prosilca, da vlogo dopolni (prvi odstavek 67. člena ZUP) ali pa na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZUP in tretjega odstavka 199. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) po uradni dolžnosti pridobiti manjkajoče podatke v zemljiški knjigi (kot originarni evidenci (zlasti) stvarnih pravic na nepremičninah) ali vsaj v lastnem zemljiškem katastru (kot evidenci podatkov o zemljiščih), ki se povezuje z zemljiško knjigo.
Če organ naročila ni razumel kot naročilo, ki se omejuje na parcele (nepremičnine), katerih lastnik je prosilec, bi bilo treba naročilo šteti kot nerazumljivo, saj iz njegove vsebine ne izhaja jasno kaj je prosilec želel. Tudi v tem primeru bi moral organ pozvati prosilca, da vlogo dopolni (prvi odstavek 67. člena ZUP).
Podobno bi moral organ ravnati v zvezi z neskladjem med 3. in 5. točko naročila.
Odločba organa za prosilca ne sme biti presenečenje. Zato je organ, pred odobritvijo oziroma posredovanjem zahtevanih informacij ter pred izdajo računa in odločbe o ceni, dolžan s prosilcem vzpostaviti dialog v smeri razčiščevanja pravnih in dejanskih podlag, ki so oziroma bodo odločilne za odločitev o zahtevi. Organ v konkretnem primeru prosilca ni pozval za dopolnitev oziroma za izjasnitev o naročilu, pač pa je o nepopolnem oziroma nerazumljivem naročilu neposredno odločil, ker ga je razumel kot zahtevo za pridobite podatkov za vseh 9323 parcel v pridobitne namene. Organ je tako odločil o zahtevku, ki ni bil razumljiv oziroma odločil o zahtevi (vlogi), ki ni bila popolna. Posledično je izdal odločbo, ki je bila za prosilca presenečenje. Pooblaščenec ne more ugotoviti, ali je prosilec ob naročilu res imel v mislih le podatke za lastne parcele, in ali je imel v mislih pridobitev podatkov za lastno uporabo, z gotovostjo pa ugotavlja, da zahteva prosilca ni dovolj jasna, da bi bilo na njeni podlagi mogoče meritorno (vsebinsko) odločiti. Med navedbami prosilca v naročilu je očitno podana kolizija, ki bi jo moral organ razčistiti pred odločitvijo o odobritvi posredovanja informacij javnega značaja (odločitev je sprejeta z uradnim zaznamkom – 218. člen ZUP in prvi odstavek 22. člena ZDIJZ) in pred izdajo odločbe o stroških oziroma pred izdajo računa.
6. Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
Glede na navedbe v pritožbi je očitno, da se prosilec z interpretacijo naročila, ki jo je sprejel organ, ne strinja. Navajanje novih dejstev v pritožbi je sicer mogoče, v primeru, da prosilcu to ni bilo omogočeno v postopku na prvi stopnji, vendar je Pooblaščenec mnenja, da bi vprašanje, kaj je prosilec v resnici hotel, moralo biti razčiščeno v postopku na prvi stopnji. V konkretnem primeru je namreč organ tisti, ki razpolaga z zbirkami podatkov (naročilo se nanaša na dokumentarno gradivo iz delovnega področja organa) in je tudi pripravil obrazec »naročila digitalnih podatkov«, zaradi česar najbolje pozna vse okoliščine in dejstva, ki so potrebna za ustrezno dopolnitev zahteve prosilca ter nudenje pomoči pri dopolnitvi. Poleg tega pa Pooblaščenec, tudi če bi sam ustrezno dopolnil pomanjkljiv postopek, ne more odpraviti ali nadomestiti že izdanega računa št. 0110139-09, z dne 14. 4. 2009.
7. Sklepno
Iz navedb v 5. točki te obrazložitve izhaja, da organ s procesnega vidika ni ravnal skladno:
- s prvim odstavkom 67. člena ZUP ter s prvim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj prosilca ni pozval na dopolnitev naročila in
- z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi naročila oziroma prosilcu ni na primeren način omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo.
Pooblaščenec je ugotovil, da so bile v postopku odločanja na prvi stopnji storjene bistvene kršitve pravil postopka, zato je bilo potrebno na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, pri čemer je organ dolžan v ponovljenem postopku upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi, in sicer najkasneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
Organ je pri ponovljenem odločanju o ponovni uporabi informacij javnega značaja in ceni ponovne uporabe, dolžan v predhodnem postopku ponovno presoditi izpolnjevanje procesnih predpostavk za odločanje o zadevi, in sicer tako, da na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP oziroma na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ prosilca pozove na dopolnitev ali popravek naročila in mu pri tem po potrebi nudi pomoč po drugem odstavku 18. členu ZDIJZ, nato pa skladno z voljo prosilca meritorno odloči na podlagi določb ZDIJZ oziroma ZUP.
Če je v konkretnem primeru prosilec zahtevane podatke za vseh 9323 parcel že prejel (pred ali ob izdaji računa), je morebitna obveznost vrnitve podatkov oziroma morebitna nedopustna raba podatkov stvar notranjega razmerja med prosilcem in organom.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo pritožba ali upravni spor nista dovoljena.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka