Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v MB
+ -Številka: 090-73/2009/7
Kategorije: Osebni podatek, Ostali sodni postopki, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-73/2009/7
Datum: 23. 6. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 56/09-10/2 EG/JB z dne 12. 5. 2009 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba organa št. Tu 56/09-10/2 EG/JB z dne 12. 5. 2009 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja lista prisotnosti udeležencev Mednarodnega posveta o šolskem ocenjevanju znanja z naslovom »Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja«, ki je potekal 12. in 13. marca 2008 v Celju, skupaj z razvidno štampiljko organa o tem, kdaj je organ ta dokument dejansko prejel.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 7. 5. 2009 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu posreduje fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja lista prisotnosti udeležencev Mednarodnega posveta o šolskem ocenjevanju znanja z naslovom »Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja«, ki je potekal 12. in 13. marca 2008 v Celju, skupaj z razvidno štampiljko organa o tem, kdaj je organ ta dokument dejansko prejel (v nadaljevanju »posvet«), v pisni ali elektronski obliki. Organ je dne 12. 5. 2009 z odločbo št. Tu 56/09-10/2 EG/JB zahtevo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrnil. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je zahtevo zavrnil, ker med prosilcem in organom pred Delovnim sodiščem v Mariboru teče delovni spor pod opr. št. Pd 863/2008 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Organ navaja tudi, da je del dokumentacije, na katero se nanaša prosilčev zahtevek v pripravljalni vlogi z dne 28. 1. 2009, kot dokaz predložil delovnemu sodišču. Zahtevo prosilca je tako na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil. Prosilec je dne 19. 5. 2009 vložil pritožbo zoper odločbo organa. V pritožbi prosilec med drugim navaja, da se izjema, na katero se sklicuje organ, uporablja v drugačne namene, kot jo je uporabil organ.
Organ je pritožbo dne, 21. 5. 2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pooblaščenec je dne, 2. 6. 2009, organ pozval k dostavi dokumentov, ki jih prosilec zahteva.
Dne 12. 6. 2009 je Pooblaščenec prejel zahtevane dokumente s strani organa. V spremnem dopisu je organ dodatno pojasnil, da je dne 29. 8. 2008 po pošti od Zavoda RS za šolstvo, Poljanska 28, Ljubljana, prejel potrdilo o udeležbi prosilca na posvetu. V času, ko je posvet potekal, je bil prosilec zaposlen pri organu, ko je prispelo potrdilo, pa ne več. Ker o udeležbi prosilca na posvetu organ ni imel informacij, je zaprosil za pojasnilo ter kopijo prijavnice. Pojasnilo Zavoda RS za šolstvo je bilo, da je prosilec ob prijavi kot delodajalca navedel organ, zato je Zavod RS za šolstvo potrdilo poslal na ta naslov. Kot dokazilo o udeležbi je Zavod RS za šolstvo organu poslal tudi delni seznam udeležencev, in sicer 1. stran in seznam udeležencev od št. 79. do 93., med katerimi je naveden tudi prosilec. Organ je ocenil, da bi mu navedena okoliščina lahko koristila v delovnem sporu, zato je Državnemu pravobranilstvu v Mariboru predložil kopijo potrdila in prijavnico z obrazložitvijo. Navedene listine je državni pravobranilec priložil pripravljalni vlogi, ki jo je dne 28. 1. 2009 vložil v delovnem sporu. Vendar pa delnega seznama, ki ga je organ dne 1. 9. 2008 dobil po faksu, organ pripravljalni vlogi ni priložil, saj je ta seznam vseboval tudi imena nekaterih drugih udeležencev. Organ vztraja, da je zahtevek prosilca zavrnil, ker je bila dokumentacija pridobljena za sodni postopek – delovni spor pred Delovnim sodiščem v Mariboru, saj iz vsebine točke 3. navedene vloge izhaja, da je prosilec s prijavo na strokovni seminar izkoristil svojo zaposlitev pri organu, da bi se lahko udeležil posveta.
Pooblaščenec je dne 19. 6. 2009 prejel tudi dodatno pojasnilo prosilca, v katerem ta pravi, da z dokumenti, ki jih prilaga, razkriva način onemogočanja dostopa do informacij javnega značaja s strani organa. V dopolnitvi pritožbe z dne 13. 6. 2009, ki je bila priložena vlogi prosilca, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 19. 6. 2009, prosilec dodatno navaja, da organ zahtevanega dokumenta nikoli ni predložil kot dokaz na delovno sodišče v navedenem delovnem sporu. Prav tako oporeka navedbam organa, da naj bi bili zahtevani dokumenti pridobljeni za sodni postopek in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka. Prosilec navaja, da udeležba na tem posvetu ni bila nikoli sporna ter ni predmet tožbe pred Delovnim sodiščem v Mariboru.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Organ je v svoji vlogi, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 19. 6. 2009, navedel, da je zahtevani dokument pridobil v zvezi z ugotavljanjem dejstev okoli udeležbe prosilca na posvetu. Organ je namreč dne 29. 8. 2008 prejel potrdilo o udeležbi prosilca na posvetu. Prosilec v času prejema potrdila pri organu ni bil več zaposlen, zato je organ, ker med njim in prosilcem poteka individualni delovni spor zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri Zavodu RS za šolstvo preveril, ali se je prosilec tega posveta resnično udeležil. Da bi to lahko preveril, je zahteval seznam udeležencev na posvetu. Zavod RS za šolstvo mu je zahtevani seznam v skrajšani obliki (le 1. stran in stran z navedbami udeležencev od zaporedne številke 79 do 93), dne, 1. 9. 2008, poslal po faksu.
Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 63/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZJU) v 3. členu določa, da je delodajalec v državnem organu Republika Slovenija. Nadalje ZJU v 4. členu določa, da v državnem organu pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje predstojnik. ZJU v 6. členu opredeljuje pomen uporabljenih izrazov. Tu je določeno, da je državni organ organ državne uprave in drug državni organ, pri čemer je drug državni organ Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave. Pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo. Predstojnik posameznega državnega tožilstva je v skladu z določbo 56. člena Zakona o državnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZDT) vodja državnega tožilstva. Vodja državnega tožilstva ima tudi pristojnosti, ki gredo predstojniku državnega organa po splošnih predpisih (torej tudi po ZJU). Iz navedenega izhaja, da ima vodja organa v konkretnem primeru pravice in dolžnosti delodajalca, kar pomeni, da med delovne naloge organa in njegovega predstojnika sodijo tudi delovne naloge povezane s pogodbami o zaposlitvah javnih uslužbencev (konkretno tožilskega osebja).
Iz navedenega izhaja, da organ, poleg tega, da je organ pregona storilcev kaznivih dejanj, izvršuje tudi pravice in dolžnosti delodajalca. Zahtevani dokument je organ prejel, ker je želel preveriti, ali se je prosilec, kot njegov zaposleni, resnično udeležil navedenega posveta in kdaj ter v kakšnem svojstvu. To seveda pomeni, da informacija, ki jo prosilec od organa zahteva, izhaja iz delovnega področja organa (kot delodajalca), čeprav organ dokumenta ni izdelal sam, temveč ga je pridobil od drugega organa (Zavoda RS za šolstvo). Pooblaščenec je ob vpogledu v zahtevani dokument ugotovil tudi, da na njem ni prejemne štampiljke organa, je pa v zgornjem delu dokumenta jasno viden datum, kdaj je organ dokument po faksu prejel. Tako je ta dokument dejansko dokument, ki izpolnjuje zahteve prosilca, ki zahteva sam dokument, kot tudi dokument iz katerega izhaja informacija o tem, kdaj je organ dokument prejel.
Pooblaščenec ob dejstvu, da je zahtevani dokument od organa prejel v presojo, seveda ne more dvomiti, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. S to ugotovitvijo sta izpolnjena tudi preostala dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja.
2. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, predstavlja informacijo javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri dokumentu za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
2.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ob vpogledu v zahtevani dokument je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed dokumentov vsebujejo osebne podatke posameznikov (imena in priimke), točne naslove zaposlitve posameznikov ter njihove podpise.
Pooblaščenec je zato presojal, ali navedeni osebni podatki v zahtevanem dokumentu predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je namreč preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Nadalje pa ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec je ob preučitvi vseh osebnih podatkov posameznikov, navedenih na zahtevanem dokumentu, ugotovil, da so vsi na dokumentu navedeni posamezniki javni uslužbenci, saj so zaposleni bodisi v javnih zavodih bodisi pri organu. ZJU namreč v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu pa sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
V dokumentu se najprej pojavljata navedbi osebnih podatkov vodij posveta, ki sta zaposleni pri Zavodu RS za šolstvo, ki je bil ustanovljen z aktom o ustanovitvi javnega zavoda, in sicer na podlagi prvega in četrtega odstavka 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 s spremembami in dopolnitvami; ZOFVI). Ta določa, da razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, za splošno-izobraževalne predmete pa tudi v poklicnem in strokovnem izobraževanju, opravlja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Akt o ustanovitvi javnega zavoda sprejme Vlada Republike Slovenije. Iz navedenega izhaja, da je Zavod RS za šolstvo nedvomno javni zavod. V dokumentu se nadalje pojavljajo navedbe osebnih podatkov zaposlenih v Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik, ki je javni vzgojno izobraževalni zavod, kar izhaja iz navedb na spletni strani Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki je bil ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda »Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik«, ki ga je sprejela Vlada RS, dne 16. septembra 2003 . Nadalje se v dokumentu pojavljajo navedbe zaposlenih na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica, ki je prav tako javni zavod, kar izhaja iz 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Slovenska Bistrica (Ur. l. RS, št. 18/1998). V dokumentu je največ navedb osebnih podatkov osnovnošolskih učiteljev. Javne osnovne šole se v skladu s 7. členom ZOFVI lahko ustanovijo kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizirajo kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava. Navedeno pomeni, da so vsi osnovnošolski učitelji, ki so zaposleni na osnovnih šolah, javni uslužbenci, saj so zaposleni v javnih zavodih. V zahtevanem dokumentu so navedeni tudi osebni podatki zaposlenega na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, ki je tudi javni uslužbenec, saj so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi v skladu z določbo 5. člena ZDT in, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, po določbah ZJU spadajo med javne uslužbence.
Iz zgoraj navedenih dejstev je ugotoviti, da so torej vsi posamezniki, katerih osebni podatki so navedeni na zahtevanih dokumentih, javni uslužbenci, ki so se posveta udeležili v okviru svojih delovnih nalog, saj so ob svojem imenu in priimku ter podpisu, navedli tudi delodajalca. Vsi so pod to rubriko navedli v tej obrazložitvi navedene državne organe oziroma javne zavode. Upoštevaje zgoraj navedeno izjemo iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu, točnem naslovu zaposlitve ter podpisi posameznikov, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, podatki, pri katerih ne gre za varovane osebne podatke.
2.2. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v obrazložitvi svoje določbe skliceval na obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz nje izhaja, da zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Da lahko organ zavrne dostop do informacije s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
• pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
• obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
Poleg pogoja, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oziroma, da bi nastala določena škoda pri izvedbi sodnega delovnopravnega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
V obravnavani zadevi postopek v individualnem delovnem sporu sicer še ni pravnomočno končan, vendar po oceni Pooblaščenca dostop do zahtevanega dokumenta v ničemer ne bi ogrozil pravno varovane dobrine oziroma ne bi povzročil nastanka resne škode na izvedbi sodnega postopka.
T.i. škodni test mora v vsakem posameznem primeru izvesti organ, ki mora konkretno dokazati nastanek škode. V obravnavanem primeru je organ v izpodbijani odločbi zgolj navajal, da iz pripravljalne vloge tožene stranke, ki jo je Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek v Mariboru, pod opr. št. P-E002-890/2008-23-Ma z dne, 28. 1. 2009, predložilo sodišču, izhaja, da je zastopnik organa predložil delovnemu sodišču kot dokaz del dokumentacije, na katero se nanaša predmetno zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja. Organ je na podlagi tega zahtevek zavrnil, ker meni, da bi z ugoditvijo predlogu prosilca bili razkriti podatki, ki bi škodovali izvedbi sodnega postopka, ki teče med prosilcem in organom. Pooblaščenec je ob vpogledu v pripravljalno vlogo, na katero se sklicuje organ ter tudi iz navedb organa v dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 12. 6. 2009, ugotovil, da organ zahtevanega dokumenta ni predložil kot dokaz v navedenem individualnem delovnem sporu. Na to je Pooblaščenca opozoril tudi prosilec.
Organ v obrazložitvi odločbe tudi ni konkretno navedel, kakšna škoda bi ob dovolitvi dostopa do zahtevanega dokumenta za sodni postopek nastala. Navedel je le, da je prosilec izkoristil svojo zaposlitev pri organu, da bi se lahko udeležil posveta, kar pa za konkretni škodni test ni relevanten podatek.
Pooblaščenec je zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, vpogledal tudi v zahtevani dokument. Ob tem je sam izvedel tudi t.i. škodni test in ugotovil, da vsebina zahtevanega dokumenta ne more ogrožati poteka sodnega postopka v konkretnem individualnem delovnem sporu. Zahtevani dokument namreč vsebuje zgolj seznam udeležencev posveta, ki pa ne potrdi in tudi ne ovrže nobenega dejstva, ki ga organ ne bi že dokazoval s katerim drugim dokumentom, ki ga je v konkretnem sporu predložil sodišču. Nadalje Pooblaščenec tudi ugotavlja, da se zahtevani dokument očitno tudi organu ni zdel pomemben za sam postopek individualnega delovnega spora, saj bi ga v tem primeru prav gotovo priložil omenjeni pripravljalni vlogi z dne, 28. 1. 2009, kot dokaz, kot je to storil z dokumenti prijavnica na posvet, vabilo na posvet in potrdilo o udeležbi na posvetu, ki se vsi nanašajo na isti dogodek, kot dokument iz katerega izhaja seznam udeležencev posveta. Prve tri dokumente je organ k pripravljalni vlogi priložil, medtem ko zahtevanega dokumenta ni. Tudi to Pooblaščenca utrjuje v prepričanju, da organ zahtevanega dokumenta ni ocenil kot takega, ki bi mu lahko koristil za postopek individualnega delovnega spora oziroma za katerega bi lahko ugotovili, da bo njegovo razkritje povzročilo škodo za sodni postopek. V konkretni odločbi organ ni z nobeno navedbo konkretiziral ali dokazoval škode, ki bi lahko nastala ob dostopu do zahtevanih dokumentov v zvezi z izvedbo konkretnega sodnega postopka. Zgolj hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez konkretne izvedbe škodnega testa, pa za obstoj zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.
Pooblaščenec nadalje opozarja, da gre v konkretnem primeru za presojo dokumenta, s katerim razpolaga organ in ne sodišče. Primarno je namreč obravnavana izjema namenjena varstvu sodnih postopkov v ožjem pomenu, torej varstvu dokumentov, s katerimi razpolaga sodišče oziroma dokumentov, ki so nastali zaradi vodenja katerega koli sodnega postopka. Kljub temu je glede na jezikovno razlago določbe, zlasti odprte dikcije »… ali sestavljen zaradi …«, ki se izrecno ne omejuje na sodišče, ter neobstoja izrecne izključitve drugih organov, aplikacija obravnavane izjeme mogoča tudi v primeru, ko gre za dokumente, s katerimi razpolaga drug organ.
Pooblaščenec torej ugotavlja, da v konkretnem primeru pogoj, ki zahteva, da je dokument sestavljen zaradi sodnega postopka, ni izpolnjen. Organ v izpodbijani odločbi namreč ni dokazal, da je bil zahtevani dokument izdelan oziroma namenjen sodnemu postopku. Res je sicer, da sta organ in prosilec udeleženca v individualnem delovnem sporu, ki je še v teku pred pristojnim sodiščem, vendar to dejstvo še ne utemeljuje zaključka, da je bil zahtevani dokument izdelan oziroma namenjen izvedbi sodnega postopka. Seznam udeležencev izvajalca izobraževanja je bil izdelan za lastne potrebe Zavoda RS za šolstvo zaradi evidence prisotnosti izvajalca izobraževanja. Organ ga je sicer pridobil od Zavoda RS za šolstvo, vendar ga za namene sodnega postopka sploh ni uporabil. Iz spremnega dopisa organa, pritožbe prosilca ter zahtevanega dokumenta, s katerim razpolaga Pooblaščenec, izhaja kot rečeno tudi, da organ dokumenta tudi ni posredoval pristojnemu sodišču, kljub navedbam v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da zavračanje dostopa do zahtevanih dokumentov zato, ker bi to škodovalo izvedbi sodnega postopka, v konkretnem primeru ne vzdrži pravne presoje.
Iz vseh zgoraj navedenih razlogov je torej potrebno zaključiti, da zahtevani dokument ne izpolnjuje pogojev iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da ne obstoji tudi nobena druga izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pooblaščenec je tako prosilčevi pritožbi ugodil in mu omogočil dostop do zahtevanega dokumenta v celoti.
3. Zaključek
Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena odločbo organa odpravil ter sam odločil o zahtevi prosilca, ker je ugotovil, da je organ prve stopnje zmotno presodil dokaze, iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter tudi napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi.
Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka