Prosilec - Rdeči križ Slovenije
+ -Številka: 090-69/2009
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Številka: 090-69/2009
Datum: 11. 6. 2009
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper Območno združenje Rdečega križa Maribor, Partizanska 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi molka organa glede dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba zoper molk organa je utemeljena.
2. Zahtevi prosilca se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v 15 dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v dokument z naslovom »Namenska sredstva »Ujma 2008««, pri čemer mora pri fizičnih osebah prekriti naslove bivališča.
4. V tem postopku stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 13. 1. 2009 na organ po elektronski pošti naslovil dopis, v katerem je od organa v pisni obliki zahteval posredovanje imen in priimkov prejemnikov davkoplačevalskih sredstev, ki jih je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada RS) za avgustovsko neurje namenila humanitarnim organizacijam Rdečemu križu Slovenije 1.500.000 EUR in Karitasu 1.500.000 EUR.
Organ je dne 14. 1. 2009 prosilcu po elektronski pošti posredoval negativen odgovor, da prosilec do teh podatkov ni upravičen. Organ je v sporočilu še navedel, da je Vlada RS Rdečemu križu Slovenije in Slovenski Karitas za odpravo avgustovskih posledic neurja namenila 1.500.000 EUR. Nadalje je Rdeči križ Slovenije po sprejetih kriterijih razdelil finančna sredstva na območna združenja Rdečega križa, ta pa nadalje razporedila upravičencem. Finančna sredstva, ki so jih razdeljevali pri organu, so bila v višini 22.105,00 EUR za 52 upravičencev iz Mestne občine Maribor in Občine Hoče - Slivnica. Organ prosilcu ni izdal zavrnilne odločbe.
Pooblaščenec je dne 17. 3. 2009 od prosilca po elektronski pošti prejel dopis, ki ga je Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa. Na tej podlagi je Pooblaščenec dne 18. 3. 2009 na organ naslovil dopis št. 0900-35/2009/2, v katerem je organ pozval, naj mu v roku treh dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa naj v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in o tem obvesti Pooblaščenca.
Dne 23. 3. 2009 je Pooblaščenec od organa prejel dopis, v katerem je organ opisal postopke ter kriterije po katerih so 22.105,00 EUR razdelili med 52 upravičencev. Prav tako je organ v dopisu pojasnil, da je bil prosilec pri organu na razgovoru, kjer mu je bil pojasnjen postopek zbiranja podatkov upravičencev do humanitarne pomoči, način pridobitve sredstev od Rdečega križa Slovenije in način dodeljevanja finančne pomoči. Nadalje je organ v dopisu še poudaril, da ne izvaja upravnega postopka ter zato ne more izdati odločbe.
Pooblaščenec je z namenom prevzeti zadevo v odločanje organ z dopisom št. 0900-35/2009/4 z dne 24. 4. 2009 pozval, naj mu v petih dneh pošlje vso dokumentacijo, ki se nanaša na pritožbo prosilca, torej imena in priimke prejemnikov sredstev, ki so bila razdeljena kot pomoč po avgustovskem neurju.
Organ je Pooblaščencu dne 28. 4. 2009 z dopisom št. k 96/09 ponovno odgovoril, da ne vodi upravnih postopkov ter da prosilcu zahtevanega dokumenta ne želi razkriti, saj bi to razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ omenjenemu dopisu ni priložil zahtevane dokumentacije.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 21. 5. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu ponovno pojasnil, da organ deluje kot društvo in ne vodi upravnih postopkov ter ne izdaja upravnih aktov, prav tako pa je organ ponovno pojasnil, da je določene dokumente prosilcu že posredoval, ni pa prosilcu posredoval poimenskega seznama prejemnikov sredstev. Organ je Pooblaščencu tudi podrobno razložil postopek, na podlagi katerega so bila upravičencem dodeljena namenska sredstva »Ujma 2008« (22.105,00 EUR).
Pooblaščenec je pri organu prevzel tudi poimenski seznam prejemnikov sredstev, ki so s strani organa prejeli denarno pomoč. Pooblaščenec je ugotovil, da omenjeni dokument, naslovljen »NAMENSKA SREDSTVA »UJMA 2008«« predstavlja dokument, ki je predmet zahteve prosilca.
Organ je Pooblaščencu še pojasnil, da je Vlada RS izdala sklep, s katerim je namenska sredstva dodelila Rdečemu Križu Slovenije, organ pa je sredstva, po njegovih navedbah, razdelil kot izvajalec javnih pooblastil, v skladu z 8. alinejo 9. člena Zakona o Rdečem križu ter v skladu s kriteriji, ki so bili pri organu določeni posebej za to situacijo - za razdeljevanje namenskih sredstev Vlade RS.
Pritožba je utemeljena.
1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ in pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec se je moral najprej opredeliti do vprašanja, ali organ spada med organe iz 1. člena ZDIJZ in ali gre pri dokumentih, ki jih zahteva prosilec, za informacije javnega značaja. Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je namreč osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Po tej določbi je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Iz tega razloga je najprej potrebno razjasniti vprašanje, ali je organ zavezanec v skladu s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ in ali je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v celoti ali delno, torej glede dokumentov, ki jih je zahteval prosilec. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25.4.2007 in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21.2.2002).
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ kot območno združenje del organizacije Rdečega križa Slovenije. Delovanje organa med drugim ureja Zakon o Rdečem križu Slovenije (Ur. l. RS, št. 7/93, v nadaljevanju ZRKS), ki v 1. členu določa, da je Rdeči križ Slovenije neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in Dodatnima protokoloma k ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev spopadov (v nadaljnjem besedilu ženevske konvencije) ter sklepi mednarodnih konferenc Rdečega križa. Po 2. členu ZRKS, se za ustanovitev, organizacijo in delovanje organizacij Rdečega križa Slovenije uporabljajo predpisi o društvih.
Iz izpostavljenih določb ZDIJZ v povezavi z določbami ZRKS Slovenije, je moč sklepati, da je organ humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki med drugim izvaja tudi javna pooblastila. V preostalem delu njegovega delovanja se, v skladu z 2. členom ZRKS, uporabljajo predpisi o društvih. Pooblaščenec pri tem poudarja, da je tudi društvo, kot pravna oseba zasebnega prava, lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, če opravlja kakšno od oblastnih funkcij oz. ima javno pooblastilo ali če izvaja javno službo. Ob navedenem je tako potrebno presojati, ali organ izvaja javna pooblastila, opravlja javno službo oz. javne naloge.
Pooblaščenec ugotavlja, da ZRKS v 9. členu določa naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javno pooblastilo: naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah, organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencije, organizira tečaje in izpite iz prve pomoči, organizira in usposablja enote za prvo pomoč, izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije, izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa, izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih, izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi.
ZRKS nadalje v 5. poglavju ureja financiranje dejavnosti Rdečega križa in med drugim v 1. odstavku 27. člena določa, da Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javna pooblastila. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo na podlagi letnega programa Rdečega križa Slovenije, ki ga sprejme Vlada RS.
Prosilec je od organa zahteval poimenski seznam posameznikov, ki so prejeli sredstva, ki jih je v zvezi z neurji v letu 2008 Rdečemu križu namenila Vlada RS. Kot je na ogledu in camera pojasnil tudi sam organ, so se sredstva razdeljevala v sklopu izvajanja javnega pooblastila, in sicer v skladu z 8. alinejo 1. odstavka 9. člena ZRKS, kjer je določeno, da Rdeči križ Slovenije kot javno pooblastilo izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi. Nadalje pa je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da so se zadevna sredstva zagotovila iz proračuna Republike Slovenije, kar med drugim izhaja tudi iz sklepov Vlade RS, ki jih je le-ta sprejela na 178. redni seji z dne 17. 7. 2008 ter na 179. redni seji z dne 21. 8. 2008. Na 178. seji je bil pod točko 9 sprejet naslednji sklep: »Vlada zadolži Ministrstvo za finance, da v najkrajšem možnem času pripravi predlog za prerazporeditev sredstev za humanitarno pomoč organizacijama Rdeči križ in Karitas, in sicer vsaki po 500.000 evrov. Sredstva bodo prvenstveno namenjena pomoči posameznikom in družinam, ki so bile najbolj prizadete bodisi zaradi poškodb na objektih bodisi zaradi izgube nezavarovanih pridelkov in so eksistenčno ogrožene. Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala ob sodelovanju občinskih komisij oziroma na podlagi evidenc občin.« Nadalje pa je bil na 179. seji Vlade RS pod točko 8 sprejet naslednji sklep: »Humanitarnima organizacijama Rdeči križ in Karitas se v roku dveh dni vsakemu nakaže sredstva v višini 1.500.000,00 evrov. Ta sredstva se bodo dodeljevala prizadetim v sodelovanju z občinami.«
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da gre v tem delu za porabo javnih sredstev ter v skladu z 8. alinejo 1. odstavka 9. člena ZRKS za izvajanje javnih pooblastil organa, zato je organ v tem delu zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da se informacije, ki jih je zahteval prosilec, nanašajo na izvrševanje javnega pooblastila organa ter na vprašanje porabe javnih sredstev, spadajo v delovno področje organa ter imajo v skladu z navedenim naravo informacij javnega značaja, v kolikor ne gre za katero od izjem, ki jih predvideva 6. člen ZDIJZ, kar pa bo Pooblaščenec ugotavljal v nadaljevanju. Prav tako organ z zahtevano informacijo razpolaga in le-ta izpolnjuje tudi kriterij materializirane oblike.
2. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
2. 1. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Po skrbnem pregledu dokumenta, ki je predmet prosilčeve zahteve, in mu ga je organ izročil na ogledu in camera, je Pooblaščenec ugotovil, da dokument, ki ga prosilec zahteva, vsebuje osebne podatke posameznikov, ki so prejeli namenska sredstva »ujma 2008«, in sicer njihova imena, priimke ter naslove.
Pooblaščenec je ugotovil, da v prejšnjem odstavku navedeni podatki - imena in priimki ter naslovi fizičnih oseb, predstavljajo osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob navedenem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da se pojem osebnega podatka nanaša samo na fizične osebe, zato pravne osebe niso subjekt varstva osebnih podatkov in tako ne morejo biti varovane s to izjemo.
2. 2. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
V zvezi s podatki o pravni osebi, ki se prav tako nahajajo v predmetnem dokumentu, je Pooblaščenec preizkusil tudi, ali bi ti podatki lahko predstavljali poslovno skrivnost po ZGD-1 in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeni člen določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Upoštevaje navedeno definicijo je Pooblaščenec ocenil, da podatek o tem, da je določena pravna oseba bila prejemnik namenskih sredstev, koliko sredstev je prejela ter namen njihove dodelitve, ni podatek, ki bi lahko predstavljal poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD-1. Za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju mora biti namreč podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da podatek o pravni osebi, ki se nahaja v dokumentu, ki ga je zahteval prosilec, ni vidno označen kot poslovna skrivnost, prav tako pa dokumentu ni priložena pisna odredba oz. sklep, da tak podatek predstavlja poslovno skrivnost. V skladu z ugotovljenim navedeni podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Podatek o tem, da je bila pravna oseba prejemnik humanitarnih sredstev, pa prav tako ne more predstavljati poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD-1. Ta podatek namreč očitno ni take narave, da bi bilo očitno, da bi temu gospodarskemu subjektu na trgu nastala občutna škoda, če bi ga razkrili nepooblaščenim osebam. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja na trgu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195). Iz navedenih razlogov je Pooblaščenec presodil, da v konkretnem primeru izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja, po 2. točki 1. odstavka 6. člena, ni podana.
2. 3. Določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ
Ob vsem navedenem je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov, ki jo je Pooblaščenec glede zadevnega dokumenta ugotovil zgoraj), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da je, ne glede na obstoj izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, poimenski seznam tako fizičnih kot pravnih oseb, ki so bile prejemniki sredstev iz naslova humanitarne pomoči, prosto dostopna informacija javnega značaja.
Pooblaščenec pri tem tudi pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna predvsem t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in kdo je prejel sredstva iz naslova humanitarne pomoči, saj so bila denarna sredstva, kot omenjeno, zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije. Da je prav nadzorna funkcija pravice do dostopa do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. »Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.« (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
3. Institut delnega dostopa
Pooblaščenec je še ugotovil, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je ugotovil, da naslovi prejemnikov namenskih sredstev - fizičnih oseb niso podatki, ki bi bili povezani s porabo javnih sredstev ter iz tega vidika predstavljajo izjemo od dostopa do informacije javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ te podatke prikriti, do vseh preostalih podatkov pa prosilcu omogočiti delni dostop. Organ mora torej v dokumentu »namenska sredstva »Ujma 2008«« v tabeli v rubriki »naslov« prekriti naslove prejemnikov pomoči, ki so fizične osebe.
4. Zaključek
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti napravil preizkus ter ugotovil, da v zahtevanem dokumentu ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec pritožbi prosilca zoper molk organa ugodil in na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan to odločbo izvršiti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka