Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 090-66/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-66/2009
Datum: 4. 8. 2008
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. Tu 108/08-21 EG/JB, z dne 11. 5. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 27. 6. 2008 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval, da mu organ v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pošlje dopis oziroma zaprosilo organa izbranemu kandidatu o možnosti vpogleda neizbranega kandidata v njegovo dokumentacijo glede izpolnjevanja pogojev (vključno z vročilnico) in njegov odgovor, v katerem izraža svojo neprivolitev, kot je to organ navedel v svoji odločbi Tu 49/08-4 EG/JB z dne 23. 6. 2008.
Organ je prosilcu dne 11. 5. 2009 izdal odločbo št. Tu 108/08-21 EG/JB, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Organ v odločbi navaja, da glede na to, da je prosilec prejel zahtevano dokumentacijo, ki jo je zahteval o izbranem kandidatu, brez privolitve izbranega kandidata na podlagi odločbe Informacijskega pooblaščenca, je utemeljeno zavrniti njegov razširjeni zahtevek z dne 27. 6. 2008. Vztrajanje prosilca v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in vlaganje pritožbe po že sprejeti dokumentaciji je neutemeljeno, ker mu je bil že omogočen dostop do zahtevanih informacij brez privolitve izbranega kandidata.
Dne 16. 5. 2009 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da je dne 27. 6. 2008 na organ naslovil nov zahtevek in ne razširjen zahtevek po že prejeti dokumentaciji, kot trdi organ. V odločbi organa št. Tu 49/08-4 EG/JB z dne 23. 6. 2008, navaja prosilec, je organ pod 6. točko zapisal naslednje: "Glede dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta izbranega kandidata nismo pridobili njegove privolitve." Zato prosilec želi, da mu organ posreduje:
- dopis oz. zaprosilo izbranemu kandidatu o možnosti vpogleda neizbranega kandidata v njegovo dokumentacijo glede izpolnjevanja pogojev (vključno z vročilnico),
- odgovor kandidata, v katerem izraža svojo neprivolitev.
Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja prosilec vztraja, da prejme te dokumente s strani organa, saj se mu, kot navaja v pritožbi, vse bolj potrjuje sum, da se organ sklicuje na listine, ki v resnici sploh ne obstajajo.
Pritožbo prosilca je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 21. 5. 2009, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 6. 7. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organizacijo in splošne pristojnosti državnega tožilstva ureja Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZDT-UPB5) v 5. členu, kjer je določeno, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi; njihov položaj in medsebojna razmerja ureja ta zakon. Sredstva in druge pogoje za delo državnih tožilstev zagotavlja Republika Slovenija. Iz navedenega izhaja, da organ nedvomno spada med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, ki jih v 1. čl. določa ZDIJZ.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delo organa pri vodenju postopka javnega razpisa za prosto delovno mesto in vodenje postopka dostopa do informacij javnega značaja, kot je bilo opisano že v prejšnji točki te odločbe. Po mnenju Pooblaščenca v obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa. To pomeni, da zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa.
2) organ mora z njo razpolagati,
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Ogled in camera
Pooblaščenec je z namenom ugotovitve dejanskega stanja, dne 6. 7. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Določilo 11. člena ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, ki jih je zahteval prosilec.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec organ pozval, naj predloži dokumente, ki jih zahteva prosilec oziroma naj pojasni, zakaj z dokumenti ne razpolaga.
Organ je Pooblaščencu pojasnil, kot to izhaja iz zapisnika o in camera ogledu št. 090-66/2009/3, da je navedba obrazložitve v točki 6 v odločbi št. Tu 49/08-4 EG/JB z dne 23. 6. 2008 mogoče malce nejasna. Organ razloži, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga, niti nikoli ni razpolagal, saj izbranega kandidata niti ni zaprosil za privolitev, kar je tudi hotel obrazložiti v točki 6 odločbe Tu 49/08-4 EG/JB. Na podlagi navedenega torej dokumenti ne obstajajo.
Pooblaščenec ugotavlja, da za organ tudi ne obstaja nobena v zakonu določena obveznost, da izbranega kandidata, ki je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi postal javni uslužbenec, sprašuje za dovoljenje glede objave podatkov, ki so informacija javnega značaja: torej tistih podatkov, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (glej tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z zahtevanimi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega tudi ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da tako tudi ni podan 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v neki materializirani obliki.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentoma, ki ju je zahteval prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor, št. Tu 108/08-21 EG/JB, z dne 11. 5. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka