Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-62/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-62/2009/9
Datum: 20. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP) 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Karla Lipnika, novinarja časnika Finance d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 05. 2009 proti delno zavrnilni odločbi št. Su 1-8/2009 Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana, z dne 29.04.2009 v zadevi zahteve za dostop do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21.04.2009 na Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do naslednjih informacij:
1. Kako je možno, da je višji sodnik … izdal sodbo št. PR 17569/2006-2464 na zahtevo za sodno varstvo, če v skladu s spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških
(Uradni list 115/2006) oziroma v skladu s 57.b členom veljavnega Zakona o prekrških sodišče
ni pristojno za odločanje, prav tako pa ni dovoljena zahteva za sodno varstvo?
2. Kako je možno, da je višji sodnik … izdal sodbo št. PR 17577/2006-2457 na
zahtevo za sodno varstvo, če v skladu s spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških
(Uradni list 115/2006) oziroma v skladu s 57.b členom veljavnega zakona o prekrških sodišče
ni pristojno za odločanje, prav tako pa ni dovoljena zahteva za sodno varstvo?
3. Zakaj višji sodnik … ni pazil na zastaranje postopka in je izdal sodbo potem,
ko je že minilo več kot dve leti od zadnjega postopkovnega dejanja, ki je merilo na pregon
storilca? Zakaj je višji sodnik … ponaredil sodbo št. PR 17577/2006-2457 in jo
datiral sedem dni, preden je bila dejansko izdana?
4. Zakaj višji sodnik … ni pregledal celotnega spisa, ampak je odločal zgolj na
podlagi dopisa prekrškovnega organa, zakaj je lažno navedel, da je prekršek razviden iz opisa dejanskega stanja prekrškovnega organa in priložene fotografije, če tega dokumenta sodnik ni vpogledal?
5. Zakaj je sodnik … v sodbi sodišča št. ZSV 3616/2008-2418 navedel lažno
izjavo, da niso bile podane kršitve materialno pravne niti procesne narave, če pa je v pritožbi
obdolženega izrecno navedeno in tudi dokazano, da predlagatelj dne 27.08.2008 in dne
29.08.2009 ni dovolil vpogleda v spis in obdolženemu s tem onemogočil, da se v zakonitem
pritožbenem roku opredeli do vsega dokaznega gradiva?
6. Kateri dokument je sodnik … v sodbi sodišča št. ZSV 3616/2008-2418
uporabil kot dokaz, da je bil zastaralni rok, pretrgan (prosim za ime in opravilno številko
dokumenta in datum izdaje), oziroma kdo je podal lažno izjavo, da je bil zastaralni rok
pretrgan?
7. Zakaj je sodnica … v sodbi sodišča št. ZSV 3614/2008-2404 navedla lažno
izjavo, da niso bile podane kršitve materialno pravne niti procesne narave, če pa je v pritožbi
obdolženega izrecno navedeno in tudi dokazano, da predlagatelj dne 27.08.2008 in dne
29.08.2009 ni dovolil vpogleda v spis in obdolženemu s tem onemogočil, da se v zakonitem
pritožbenem roku opredeli do vsega dokaznega gradiva?
8. Kateri dokument je sodnica …, v sodbi sodišča št. ZSV 3614/2008-2404,
uporabila kot dokaz, da je bil zastaralni rok pretrgan (prosim za ime in opravilno številko
dokumenta in datum izdaje), oziroma kdo je podal lažno izjavo, da je bil zastaralni rok
pretrgan in kdo je podal lažno izjavo, da je obdolženi na ta dokument ugovarjal?
9. Kako je možno, da je sodnica … za odločanje o prekršku dovolila uporabo
določil novele zakona o prekrških, ki je začela veljati dne 05.03.2008, za domnevni prekršek, ki je bil storjen 16.08.2005?
10. Kdo je dal pooblastilo sodnici …, da se v imenu obdolženega opredeli
glede dokaznega gradiva, ki ga obdolženi ni imel pravice vpogledati?
11. Kako je možno, da je sodnica …, ki je od 24.03.2003 članica volilne komisije Mestne občine Ljubljana, odločala v sodbi sodišča št. ZSV 3614/2008-2404, kjer je predlagatelj organ Mestne občine Ljubljana?
12. Koliko primerov predlagatelja Mestne občine Ljubljana ali njenega organa je od
24.03.2003 obravnavala sodnica …?
13. Ali bo sodišče po svoji uradni dolžnosti ukrepalo proti predlagatelju (Mestni občini Ljubljana in odgovornim osebam predlagatelja), ki je očitno z lažnimi izjavami zavedel sodišče in s tem storil kaznivo dejanje?
Prosilec je navedene informacije zahteval v obliki odgovora na zastavljena vprašanja. Prosilec se je v svoji zahtevi skliceval na ZDIJZ ter Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 69/2006, v nadaljevanju ZMed). Organ pa je zahtevo obravnaval na podlagi ZDIJZ. Organ je namreč, kot izhaja iz pritožbe prosilca ter odločbe organa, prosilcu odgovoril ter posredoval informacije, ki se nanašajo na točki 11 in 13 zahteve prosilca, z odločbo št. Su 1-8/2009 z dne 29.04.2009, pa je zahtevo prosilca na podlagi ZDIJZ v preostalem delu zavrnil. Organ je pri tem zahtevo prosilca v celoti obravnaval po ZDIJZ in v skladu s tem izdal odločbo. Kot izhaja iz pritožbe prosilca, se prosilec pritožuje zoper odločbo na podlagi ZDIJZ, in sicer zoper zavrnitev zahteve v točkah 1 do 10 ter 12.
Organ je v zavrnilni odločbi navedel, da gre v vseh zadevah, ki jih v svoji zahtevi navaja prosilec, za sodne odločitve v zvezi z vloženimi zahtevami za sodno varstvo. Organ še navaja, da sodišče ne more komentirati odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah, saj so sodniki v skladu z Ustavo RS in Zakonom o sodiščih pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Kot navaja organ, so sodniki vezani na ustavo in zakon. Vse sodne odločbe pa vsebujejo tudi obrazložitev, iz katere so razvidni razlogi za odločitev sodnika. Tako odločitev posameznega sodnika, kakor tudi razloge sodbe, sodišče komentira le v okviru formalnega preizkusa na podlagi vloženega pravnega sredstva.
V zvezi z zahtevo pod točko 3, glede ponarejanja datuma sodbe v zadevi PR 17577/2006, organ navaja, da ni jasno, na čem temelji ugotovitev prosilca, saj ni jasno, od kod podatek o tem, da je bila sodba izdana drugega dne in ne tistega dne, kot je naveden v sodbi. Edini podatek, na podlagi katerega je možno ugotoviti datum izdaje sodbe, je datum zapisan v sodbi. Lahko pa, da se ta datum ne ujema z datumom izdelave prepisa sodbe, saj se prepisi sodbe izdelajo šele, ko je sodba sprejeta in izvirnik sodbe podpisan, kar pa ni nujno istega dne, kot je bila sodba sprejeta in podpisan izvirnik, saj se prepisi sodbe izdelajo tudi z večdnevnim zamikom glede na zasedenost sodnega osebja.
Organ še pojasnjuje, da nima ne pravice, ne dolžnosti kakršnegakoli ukrepanja proti predlagatelju Mestni občini Ljubljana, ki naj bi z »lažnimi izjavami zavedel sodišče«. Sodišče navaja, da ima vsak posamezen storilec, če meni, da je bil v njegovi zadevi, v katerikoli fazi postopka (pri prekrškovnem organu ali pa na sodišču), kršen zakon, možnost predlagati državnemu tožilcu vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Organ še dodaja, da se vprašanja ne nanašajo na odločitev sodbe oziroma sodbo, ampak na uporabljene dokaze, ki jih je sodišče uporabilo, vendar pa dokazi niso navedeni v obrazložitvi in jih ni v spisih zadev sodišča in tudi ne v spisih predlagatelja.
V zvezi z informacijami iz 6. in 8. točke zahteve organ navaja, da prosilec želi pridobitev oziroma vpogled v spis - v posamezne dokumente v konkretno naštetih zadevah, pri tem pa ne navede, ali gre za njegov pravni interes v posamezni zadevi in kakšen je ta pravni interes, pač pa le, da želi pridobiti podatke v skladu z ZDIJZ in Zakonom o medijih ter v nepridobitne namene. Določba 1. odst.102. čl. Zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 7/2003 in nadaljnje spremembe, v nadaljevanju ZP-1) določa, da imajo pravico pregledovati in prepisovati spise ter si ogledati dokazne predmete predlagatelj postopka, obdolženec in njegov zakoniti zastopnik, zastopnik obdolžene pravne osebe, zagovornik, oškodovanec, njegov pooblaščenec in njegov zakoniti zastopnik. Organ opozarja, da je procesna zakonodaja ZP-1 lex specialis naproti ZDIJZ-A. Zadnji ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, medtem, ko 102. člen ZP-1 ureja dostopnost informacij iz točno določenega področja, to je iz prekrškovnih spisov. Torej je ZP-1, ko gre za vprašanje uporabe njegovega 102. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost. Določbi 102. člena ZP-1 in ZDIJZ-A sta v razmerju lex specialis derogat legi generali, saj se citirana določba ZP-1 nanaša na pravico taksativno naštetih oseb do pregleda in prepisa spisa v konkretni zadevi, ZDIJZ-A pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Glede na vse navedeno organ v konkretnem primeru ugotavlja, da prosilec v 6. in 8. točki
zahteve smiselno zahteva vpogled in prepis spisa (torej predložitev - razkritje posameznih dokumentov), za kar pa mora po ZP-1 izkazati upravičeni interes (torej da gre za osebo našteto v 102. členu ZP-1), ki pa ga po mnenju organa ni izkazal, vpogled v dele spisa pa po mnenju organa ni informacija javnega značaja.
Nadalje organ glede točk od 1. do 10. ugotavlja, da prosilec zahteva komentar oziroma obrazložitev obrazložitve sodnika glede sodnih odločitev in to ni opredeljeno kot informacija javnega značaja skladno s 4. členom ZDIJZ-A.
Glede 12. točke zahteve prosilca pa organ ugotavlja, da ne vodi posebne evidence o tem, koliko zadev, kjer je predlagatelj MOL, je od 24.03.2003 dalje v delo prejela sodnica … in tako s to informacijo ne razpolaga in je prosilcu ne more posredovati. Organ navaja, da sicer vodi vpisnik vseh zadev (torej evidenco), vendar pa bi moral zato da ugotovi, koliko zadev, kjer je predlagatelj MOL, ima konkretno imenovana sodnica v delu, uporabiti nesorazmeren napor izven preprostega postopka in vzpostaviti poseben nesorazmerno zahteven postopek, saj bi bilo potrebno iskanje po dveh spremenljivkah, kar pomeni ustvarjanje nove evidence, kar ne spada pod pojem informacije javnega značaja.
Iz obrazložitve odločbe vsebinsko izhaja, da je organ zahtevo prosilca v delu, kot je pojasnjeno zgoraj, zavrnil, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajale informacije, ki jih je zahteval prosilec pod točkami 1 do 5 ter 7, 9 in 10 ter pod točko 12. V točkah 6 in 8 pa je organ zahtevo zavrnil, ker naj ne bi šlo za informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ.
Zoper odločbo organa št. Su 1-8/2009, z dne 29.04.2009 se je prosilec pritožil dne 15.05.2009, zatrjujoč, da je organ s svojo odločitvijo kršil določbe ZP-1, s tem ko je ugotovil, da prosilec ne izkazuje pravnega interesa za uveljavljanje pravice do vpogleda v spis v skladu s 102. členom ZP-1. Prosilec vztraja pri svoji zahtevi v celoti in navaja, da je organ pod točkami 1 in 2 dolžan predložiti dokument (zakonsko določilo, predpis), iz katerega je razvidno, da je organ pristojen odločati v navedenih zadevah, oziroma je dolžan določno izjaviti, da takega dokumenta nima. Pod točko 3 prosilec navaja, da je organ dolžan predložiti veljaven dokument (potrdilo o oddaji poštne pošiljke), iz katerega je razvidno, da je bila sodba izdana na dan 20.11.2008 ali pred tem datumom. Pod točko 4 je organ dolžan, po navedbah prosilca, predložiti dokument, iz katerega je razvidno, katere dokumente je organ vpogledal in kdaj so bili organu predloženi. Spremembe v spisih organa in MOL, ki se nanašata na zadevo, namreč kažejo na to, da organ ni pregledal dokaznega gradiva. Pod točko 5 in 7 je organ, po navedbah prosilca, dolžan predložiti dokument, iz katerega bo razvidno, da organ ni videl pritožbe obdolženega in izjavo predlagatelja (MOL), da v postopku ni bilo kršitev materialno pravne ali procesna narave. Pod točko 6 je organ dolžan predložiti oziroma navesti dokument, ki je pretrgal zastaranje postopka ali predložiti pisno izjavo predlagatelja, v kateri je ta izjavil, da je bil zastaralni rok pretrgan pred 26.10.2007. Pod točko 8 je organ dolžan predložiti oziroma navesti dokument, ki je pretrgal zastaranje postopka ali predložiti pisno izjavo predlagatelja, v kateri je ta izjavil, da je bil zastaralni rok pretrgan pred 26.10.2007. Pod točko 9 je organ dolžan predložiti dokument (zakonsko določilo, predpis...), iz katerega je razvidno, da določila novele zakona o prekrških, ki so stopili v veljavo 05.03.2008, veljajo tudi za nazaj za prekrške storjene 16.08.2005. Pod točko 10 je organ dolžan predložiti navedeno pooblastilo ali navesti določilo, ki sodniku omogoča, da se opredeli v imenu obdolženega. Pod točko 12 je organ dolžan razkriti število primerov. Glede na to, da organ zbira podatke o sodbah, ni nobenega razloga, da organ ne razkrije podatka, koliko primerov predlagatelja MOL, je navedena sodnica obravnavala. Razkritje tovrstnega podatka je tudi v javnem interesu, še posebej zato, ker organ meni, da poslovno sodelovanje sodnice … z MOL ne vpliva na potek sojenja.
Prosilec je pritožbo vložil pri organu, ki jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu 03.11.2009 na podlagi 11. člena ZInfP ter prvega odstavka 10. člena ZInfP v povezavi z drugim odstavkom 245. člena ZUP izvedel ogled in camera s ciljem razjasnitve navedb prosilca.
11. člen ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da se vsebinsko na prosilčevo zahtevo nanašajo spisi št. 17569/2006, št. 17577/2006, št. 3616/2008 ter št. 3614/2008. Pooblaščenec je ob pregledu vseh spisov ugotovil, da razen sodb v vsaki posamični zadevi (dokumenti št. ZSV 3614/2008-2404 z dne 25.11.2008, št. PR 17577/2006-2457 z dne 20.11.2008, št. PR 17569/2006-2464 z dne 13.11.2008, št. ZSV 3616/2008-2418 z dne 02.02.2009) nobeden izmed njih ne vsebuje drugih dokumentov, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca. Organ je na ogledu pojasnil, da je navedene sodbe prosilec kot vlagatelj zahtev v navedenih zadevah že prejel. Organ je ob tem v zvezi z zahtevo pod točko 12 pojasnil, da je iz vpisnika, ki ga vodi sodišče, mogoče pripraviti izpis vseh zadev po posameznem sodniku in izbrane glede na posameznega predlagatelja. Organ je Pooblaščencu naknadno posredoval dokument s podatki o številu dodeljenih spisov sodnici … s strani Mestne občine Ljubljana. Organ je po izvedbi ogleda in camera Pooblaščenca dne 16.11.2009 obvestil, da bo dokument z informacijo, zahtevano pod točko 12 zahteve prosilca, dne 16.11.2009 posredoval prosilcu. Organ je še pojasnil, da je tudi sicer moč odgovore na zastavljena vprašanja iz zahteve prosilca najti v zgoraj navedenih sodbah. Organ je ob ogledu še pojasnil, da je po pregledu vse dokumentacije, s katero razpolaga, ugotovil, da ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na zahteve prosilca.
Prosilec je z elektronskim sporočilom dne 24.11.2009 Pooblaščenca obvestil, da je v času teka pritožbe od organa prejel informacije zahtevane pod točko 12 svoje zahteve ter, da iz tega razloga v tem delu pritožba ni več smiselno in jo prosilec umika.
Pritožba ni utemeljena.
1. Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
Kot izhaja iz pritožbe prosilca ter odločbe organa, sta tako prosilec kot organ zahtevo štela za zahtevo na podlagi ZDIJZ. Organ na podlagi 3. odstavka 17. člena ZDIJZ obravnava zahtevo po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru je organ na podlagi zahteve prosilca, v kateri se ta sklicuje tako na ZDIJZ kot tudi na Zmed, izdal odločbo na podlagi ZDIJZ, prosilec pa se je zoper to odločbo pritožil prav tako na obrazcu za pritožbe na podlagi ZDIJZ. Iz tega Pooblaščenec sklepa, da sta tako prosilec kot tudi organ štela predmetno zahtevo za zahtevo po ZDIJZ. Zato je pritožbo prosilca tudi Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo po ZDIJZ in je v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije obstajajo, ali gre pri njih za informacije javnega značaja in ali te informacije predstavljajo kakšno izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
2. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
Pooblaščenec po preučitvi dokumentacije ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v zvezi z dejavnostmi, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi izvaja organ. 1. člen Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 45/2008 in 47/2009, v nadaljevanju ZS-UPB2) namreč pravi, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih prekrškovnih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje.
Pooblaščenec še ugotavlja, da je prosilec, kot je navedel v telefonskem razgovoru z uradno osebo Pooblaščenca ter, kot je pojasnil v elektronskem sporočilu z dne 24.11.2009, svojo pritožbo umaknil v delu, ki se nanaša na točko 12 njegove zahteve. V tem delu je organ namreč v času teka pritožbenega postopka ugodil zahtevi prosilca ter mu zahtevano informacijo posredoval. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal zoženo pritožbo prosilca, ki se nanaša na njegove zahteve iz točk 1 do 10.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na točko 6 in 8 zahteve, ni mogoče slediti navedbam organa, da se v predmetni zadevi ne uporablja ZDIJZ, ampak ZP-1, kot lex specialis. Pooblaščenec se s takšno razlago ne strinja in vztraja na stališču, da je dostop do informacij javnega značaja ena od ustavnih pravic in da mora organ o zahtevi odločati po zakonu, ki ureja postopek za uresničevanje te pravice, to je po ZDIJZ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, prekrškovni postopek pa je sodni postopek, pri čemer gre za dve povsem različni pravni področji, povsem različen pa je tudi objekt varstva, to je varovana pravica, ki tak postopek terja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. členom ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe procesnega zakona, v tem primeru ZP-1. V postopku dostopa do informacij javnega značaja gre namreč za odločanje o upravni zadevi. ZDIJZ namreč prav s tem namenom v 6. členu jasno določa, kdaj je mogoče zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti. V zvezi s tem tako ni mogoče pritrditi tolmačenju organa, da procesni zakon, v tem primeru ZP-1, v tem delu izniči uporabo ZDIJZ. ZP-1 pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki jih lahko zahteva vsak, ne ureja. Na podlagi zgoraj navedenega in na podlagi pritožbe prosilca Pooblaščenec meni, da mora organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer mora v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali v predmetni zadevi obstajajo dokumenti, ki vsebujejo informacije, ki jih je v točkah 1 do 10 zahteval prosilec.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je pri tem, v okviru pregleda dokumentacije v obravnavani zadevi, ugotovil, da je vsebinski odgovor na zastavljena vprašanja v točkah zahteve prosilca od 1 do 10 mogoče najti zgolj v sodbah v predmetnih zadevah, in sicer v dokumentih: št. ZSV 3614/2008-2404 z dne 25.11.2008, št. PR 17577/2006-2457 z dne 20.11.2008, št. PR 17569/2006-2464 z dne 13.11.2008, št. ZSV 3616/2008-2418 z dne 02.02.2009, ki so bili prosilcu kot vlagatelju zahtev v zadevnih postopkih, po navedbah organa, že vročene.
Pooblaščenec namreč v zvezi z navedbami prosilca v pritožbi ugotavlja, da ni pristojen za ugotavljanje, katere posamezne dokumente je posamezni sodnik uporabil za presojanje v posamezni zadevi, v kolikor ti niso navedeni v sodbi. Pooblaščenec tako ne more sklepati na to, kateri dokumenti, naj bi po mnenju sodečega sodnika pretrgali zastaranje ali kateri dokumenti, naj bi služili kot podlaga za določeno tolmačenje procesne ali materialne zakonodaje. Prav tako Pooblaščenec ni pristojen za ugotavljanje, katere dokumente iz posameznih spisov je posamezni sodnik uporabil za sprejem odločitve o (ne)zastaranju, zakonskih pooblastilih in drugem v posameznih zadevah.
V zvezi z zahtevo pod točko 12 pa organ razpolaga z dokumentom o številu dodeljenih spisov sodnici … s strani Mestne občine Ljubljana, ki ga je organ pridobil iz evidence: vpisnika, ki ga vodi sodišče. Navedeni dokument je bil prosilcu posredovan dne 16.11.2009 in prosilec je v telefonskem razgovoru z uradno osebo Pooblaščenca potrdil prejem zahtevanih informacij. Prosilec je v tem delu, kot je navedeno zgoraj, svojo pritožbo umaknil.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se vsebinsko nanašali na zahtevo prosilca. Pooblaščenec v zvezi s tem ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, prav tako iz navedb prosilca takšen razlog ni razviden, zato ugotavlja, da organ razen dokumentov, ki jih je prosilec že prejel, ne razpolaga z dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
Pooblaščenec je zato, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je dopusten upravni spor zoper odločbo organa, št. Su 1-8/2009 z dne 29.04.2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka