Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS
+ -Številka: 0900-80/2009/6
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 0900-80/2009/6
Datum: 20. 5. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Vrhovnega državnega tožilstva RS, Pravno informacijski center, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije poštnih ovojnic s poštnimi žigi z dne 22. 8. 2008, 4. 9. 2008, 9. 9. 2008 in 17. 9. 2008.
Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov, pri čemer je pri posameznem dokumentu dolžan prekriti:
1. dokument Z 4-1/2008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
2. dokument Z 23-15/1358962222 VVDJEGDP z dne 29. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta nad priponko
3. dokument Z 24-16/3/SPV z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
4. dokument Z 24-16/3/SPV z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v osmi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
5. dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
6. dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
7. dokument Z 29-21/9640 KPS z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
8. dokument Z 29-21/9640 KPS z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
9. dokument Z 26-18/67 KSBIIT z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
10. dokument Z 26-18/67 KSBIIT z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici drugega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici tretjega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v tretji vrstici tretjega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici četrtega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
11. dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
12. dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici 1. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici 2. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici 3. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznice v peti vrstici drugega odstavka 4. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznice v sedmi vrstici drugega odstavka 4. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznice v deveti vrstici drugega odstavka 4. točke dokumenta
13. dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – tretja stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznice v tretji vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznice v četrti vrstici dokumenta
- navedbo priimka posameznice v peti vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici 5. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v tretji vrstici 5. točke dokumenta
14. dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – peta stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v drugi vrstici šestega odstavka dokumenta
15. dokument Z 35-34/2008 ČSNDD z dne 8. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v četrtem odstavku dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
16. dokument Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK z dne 8. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika ter naslova posameznika v četrtem odstavku dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
17. dokument Dopolnitev zaprosila Z 35-34/2008 ČSNDD z dne 8. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
18. dokument ZAP 5/4-2008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
19. dokument Z 6/06100008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
20. dokument Z 7808/2008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
21. dokument Dopolnitev Z 4-1/2008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
22. dokument Z 8-2/2008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
23. dokument Z 9-3/06100008/2008 z dne 6. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
24. dokument Z 10-4/2008/FUMF z dne 7. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici 4. točke dokumenta
25. dokument Z 10-4/2008/FUMF z dne 7. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
26. dokument Z 11/4/07082008 z dne 7. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici 1. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v četrti vrstici 1. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici 2. točke dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
27. dokument Z 12-5/11082008 z dne 11. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
28. dokument Z 13/06-2008/11082008 z dne 11. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
29. dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
30. dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici tretjega odstavka dokumenta
31. dokument Z 15/08/08/11082008 z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova posameznika v drugi vrstici drugega odstavka dokumenta
32. dokument Dopolnitev dopisa Z 15/08/08/11082008z dne 11. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
33. dokument Z 17/10-12082008JBJDK z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka v prvi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo naslova posameznika v drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
34. dokument Z 17/10-12082008JBJDK z dne 12. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v peti vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
35. dokument Z 37-36/63/12 z dne 11. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici tretjega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta ob priponki
36. dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
37. dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
38. dokument Z 19/12-308631 DŠJTP z dne 12. 8. 2008 – prva stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
39. dokument Z 19/12-308631 DŠJTP z dne 12. 8. 2008 – druga stran dokumenta:
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
40. dokument Z 20-13/205487 KSVDJB z dne 12. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v prvi in drugi vrstici prvega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v tretji vrstici drugega odstavka dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
41. dokument Z 22-14/120808 KNJIGA z dne 12. 8. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
42. dokument Z 36/35-934007 ZSPVD z dne 11. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v sedmem odstavku dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
43. dokument Z 38/37-007 TJŽDSMZK z dne 11. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v tretjem odstavku dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta
44. dokument Z 39/38-58637-21-5 ZBPPDBV z dne 15. 9. 2008:
- navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici dokumenta
- navedbo elektronskega naslova posameznika v drugi vrstici dokumenta
- navedbo imena in priimka ter naslova v četrtem odstavku dokumenta
- navedbo imena in priimka posameznika v zadnji vrstici dokumenta.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 4. 10. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu posreduje fotokopije dokumentacije, povezane s prejemom dopisov Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor, poslanih na organ z datumi 22. 8. 2008, 4. 9. 2008, 9. 9. 2008 in 17. 9. 2008, v zvezi s prosilčevimi zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, iz katerih naj bo razvidna tudi štampiljka organa o datumu prejema navedenih dopisov. Organ na zahtevo prosilca ni odgovoril. Prosilec se je pri Pooblaščencu pritožil zaradi molka organa. Pooblaščenec je organ dne 11. 5. 2009 pozval, da v roku 5 (petih) dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. Dne 13. 5. 2009 je Pooblaščenec po elektronski pošti prejel odgovor organa št. 10/09, IC 91/09 s priloženimi dokumenti, ki pa niso bili dokumenti, ki jih je prosilec zahteval. Pooblaščenec je tako dne 14. 5. 2009 z uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja opravil telefonski razgovor, o čemer je sestavil tudi uradni zaznamek št. 0900-80/2009/4. Pooblaščenec je organu pojasnil, katere dokumente prosilec želi. Organ je nato Pooblaščencu dne 18. 5. 2009 zahtevane dokumente tudi posredoval.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre.
V konkretnem primeru je Pooblaščenec namreč ugotovil, da je prosilec svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vnesel v dokument, ki ga je v elektronskem sporočilu, ki ga je dne 4. 10. 2008 poslal uradni osebi organa za posredovanje informacij javnega značaja, naslovil kot »popravki zaprosil glede oblike in obdobja posredovanja informacij javnega značaja, ki so bila poslana na Okrožno državno tožilstvo v MB«. Iz besedila dopisa tudi izhaja, da je prosilec organu dejansko posredoval popravke zaprosil, vmes pa je v besedilu navedel, da naj mu organ posreduje tudi v izreku te odločbe navedene dokumente. Očitno je, da je organ, ob preučevanju popravkov zaprosil (ki jih je bilo 22), zahtevek prosilca, spregledal.
Pooblaščenec prosilcu svetuje, da v bodoče svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v izogib nesporazumom in posledično podaljševanju postopkov za zagotavljanje njegovih pravic, oblikuje v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZDIJZ in ZUP. Ker je bil v konkretnem primeru zahtevek kljub nekaterim pomanjkljivostim zrel za odločanje, je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
2. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
ZDIJZ v 9. členu določa, da vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Več organov skupaj lahko določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Kot je razvidno iz Kataloga informacij javnega značaja za tožilstva v Republiki Sloveniji z dne 07.01.2005 je za vsa slovenska tožilstva uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja uradna oseba, ki je imenovana pri organu. Informacije, ki jih prosilec zahteva, so namreč informacije, ki jih je organ pridobil zato, ker njegova uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, opravlja to nalogo za vsa slovenska državna tožilstva in je zahtevane dokumente pridobila v tem svojstvu. Zahtevane informacije tako nedvomno izhajajo iz delovnega področja organa.
Pooblaščenec ob dejstvu, da je zahtevane dokumente od organa prejel v presojo, seveda ne more dvomiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. S to ugotovitvijo sta izpolnjena tudi preostala dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja.
3. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacije javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
3.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed dokumentov vsebujejo osebne podatke posameznikov (imena in priimke ter tudi naslove), kot tudi elektronske naslove posameznikov.
Pooblaščenec je zato presojal, ali je v katerem izmed dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je namreč preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu in elektronskem naslovu posameznika, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, podatki pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1. V 2. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je določeno še, da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov ter na podlagi vsebine posameznih dokumentov, lahko postanejo ti posamezniki določljivi, zato je pri vsakem posameznem dokumentu potrebno ugotoviti, ali ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
a) Navedba imena in priimka posameznika kot varovan osebni podatek
Pooblaščenec se pri ugotavljanju izjeme iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z dokumenti, ki vsebujejo zgolj navedbo imena, priimka ali imena in priimka posameznika in nobenega drugega dejavnika, ki bi bil značilen za posameznikovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1) v svojih odločbah sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. U 1900/2005-12 z dne 16. 5. 2007, ki je z navedeno odločbo odločilo o vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-1. Glede določljivosti osebnega podatka, je sodišče v navedenem primeru odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavljata osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega in navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, ker posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1).
1. V konkretnem primeru so v vseh dokumentih, ki jih prosilec zahteva in za katere je potrebno opraviti delni dostop (točke 1 – 44 izreka te odločbe) navedbe, ko jih je po mnenju Pooblaščenca potrebno prekriti, in sicer gre za navedbo imena in priimka posameznika v prvi vrstici vsakega od zahtevanih dokumentov. Iz same vsebine dokumentov in navedb v njih bi bilo namreč brez posebnih težav mogoče ugotoviti identiteto posameznika (pošiljatelja elektronskih sporočil), kar pomeni, da bi ta posameznik postal določljiv posameznik, katerega osebne podatke je potrebno varovati v skladu z določbami ZVOP-1 in ZDIJZ. Dokumenti, na katere se zahteva prosilca nanaša, namreč vsebujejo veliko količino podatkov, ki bi predvsem v interakciji en z drugim ter z imenom in priimkom posameznika, vsakemu brez velikega napora omogočili, da bi posameznika lahko identificiral, v kolikor bi navedbo posameznikovega imena in priimka pustili v obliki brez izločanja.
Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki glede na določbe 6. člena ZVOP-1 sami zase (brez imena in priimka) ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati, v kolikor podatkov o imenu in priimku ne bi prekrili. Iz dejstev, ki so v konkretnem primeru navedeni v dokumentih ter v povezavi z imenom in priimkom posameznika, je namreč glede na vsebino dokumentov mogoče brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotoviti, na katerega posameznika se nanašajo. Za osebni podatek gre namreč tudi takrat, kadar bi nedoločen krog ljudi lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotovil, na koga konkretno se podatki nanašajo.
2. Tudi v spodaj navedenih dokumentih, ki jih Pooblaščenec ločeno navaja v tem odstavku zaradi večje preglednosti obrazložitve, je potrebno v skladu z izrekom te odločbe, navedbo imena in priimka posameznika prekriti iz enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj.
Ti dokumenti so:
- dokument Z 4-1/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 23-15/1358962222 VVDJEGDP z dne 29. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 24-16/3/SPV z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 24-16/3/SPV z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 29-21/9640 KPS z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 29-21/9640 KPS z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 26-18/67 KSBIIT z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 26-18/67 KSBIIT z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – tretja stran dokumenta,
- dokument Z 35-34/2008 ČSNDD z dne 8. 9. 2008,
- dokument Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK z dne 8. 9. 2008,
- dokument Dopolnitev zaprosila Z 35-34/2008 ČSNDD z dne 8. 9. 2008,
- dokument ZAP 5/4-2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 6/06100008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 7808/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Dopolnitev Z 4-1/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 8-2/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 9-3/06100008/2008 z dne 6. 8. 2008,
- dokument Z 10-4/2008/FUMF z dne 7. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 10-4/2008/FUMF z dne 7. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 11/4/07082008 z dne 7. 8. 2008,
- dokument Z 12-5/11082008 z dne 11. 8. 2008,
- dokument Z 13/06-2008/11082008 z dne 11. 8. 2008,
- dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 15/08/08/11082008 z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Dopolnitev dopisa Z 15/08/08/11082008z dne 11. 8. 2008,
- dokument Z 17/10-12082008JBJDK z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 17/10-12082008JBJDK z dne 12. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 37-36/63/12 z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 19/12-308631 DŠJTP z dne 12. 8. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 20-13/205487 KSVDJB z dne 12. 8. 2008,
- dokument Z 22-14/120808 KNJIGA z dne 12. 8. 2008,
- dokument Z 36/35-934007 ZSPVD z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 38/37-007 TJŽDSMZK z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 39/38-58637-21-5 ZBPPDBV z dne 15. 9. 2008.
3. Dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – druga in tretja stran dokumenta vsebuje navedbe imena in priimka posameznice, ki je zaposlena pri podjetju, navedenem v dokumentu in jo je po mnenju Pooblaščenca, predvsem v povezavi z navedbo firme tega podjetja, mogoče enostavno identificirati. Pooblaščenec se je o tem prepričal tudi sam, tako da je v spletni brskalnik Google vtipkal ime in priimek posameznice ter firmo podjetja. Dobil je veliko količino podatkov o posameznici in jo brez kakršnih koli težav identificiral. To je Pooblaščenca utrdilo v prepričanju, da je potrebno ime in priimek konkretne posameznice v zahtevanih dokumentih prekriti, saj je v povezavi z vsebino dokumenta enostavno določljiva.
b) Navedba imena in priimka ter naslova posameznika kot varovan osebni podatek
Spodaj navedeni dokumenti, ki jih prosilec zahteva, vsebujejo tudi podatke o imenu in priimku ter naslovu posameznika, ki nedvomno predstavljajo standard neposredne določenosti posameznika glede na določbe 6. člena ZVOP-1. Posameznik je nedvomno določljiv, v kolikor so v dokumentih navedeni tako ime in priimek kot tudi naslov posameznika.
Ker je Pooblaščenec v točki a) te obrazložitve že obrazložil, zakaj je odločil, da se ime in priimek konkretnega posameznika prekrijeta, je moral ob navedbi imena in priimka tega istega posameznika ter njegovega naslova, v vseh spodaj navedenih dokumentih odločiti, da se poleg navedbe naslova posameznika, prekrijeta tudi njegovo ime in priimek. V nasprotnem primeru bi Pooblaščenec z drugačno odločitvijo v tem delu, prišel v nasprotje sam s seboj.
Dokumenti, pri katerih je potrebno prekriti tako ime in priimek kot tudi naslov posameznika so:
- dokument Z 23-15/1358962222 VVDJEGDP z dne 29. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 24-16/3/SPV z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 24-16/3/SPV z dne 1. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 25/2008/17-5 PROGRAM z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 29-21/9640 KPS z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 26-18/67 KSBIIT z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 28/20-34/LHKPL z dne 1. 9. 2008 – peta stran dokumenta,
- dokument Z 35-34/2008 ČSNDD z dne 8. 9. 2008,
- dokument Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK z dne 8. 9. 2008,
- dokument Z 14-07/2008/110810002008 ZTBEG z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 15/08/08/11082008 z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 17/10-12082008JBJDK z dne 11. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 37-36/63/12 z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 18-11/1000 FSSZEG z dne 11. 9. 2008 – druga stran dokumenta,
- dokument Z 19/12-308631 DŠJTP z dne 12. 8. 2008 – prva stran dokumenta,
- dokument Z 20-13/205487 KSVDJB z dne 12. 8. 2008,
- dokument Z 36/35-934007 ZSPVD z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 38/37-007 TJŽDSMZK z dne 11. 9. 2008,
- dokument Z 39/38-58637-21-5 ZBPPDBV z dne 15. 9. 2008.
c) Navedba elektronskega naslova posameznika kot varovan osebni podatek
V zvezi z elektronskim naslovom posameznika je potrebno poudariti, da ni pravno varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo. Slednje je pomembno predvsem zaradi tehnično zahtevnih postopkov uporabe modernih oblik komuniciranja, ki za posredovanje informacij zahtevajo ali samodejno tvorijo določene podatke, na katerih ima posameznik prav tako upravičen interes zasebnosti. Govorimo o t.i. prometnih podatkih, oziroma okoliščinah in dejstvih, povezanih s komunikacijo. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem sprejelo načelno pravno mnenje (Obča seja z dne 18. in 19.06.1996), v katerem pravi, da predmet varstva 37. člena Ustave ni zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, ki so integralni del komunikacije, kar je predvsem pomembno pri komuniciranju preko računalniških omrežij (npr. elektronska pošta), kjer se tvori vrsta tovrstnih podatkov (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 397).
Ustavno pravico do komunikacijske zasebnosti konkretizira Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007 – uradno prečiščeno besedilo – s spremembami in dopolnitvami; ZEKom – UPB1), ki v 103. členu določa, da se zaupnost komunikacij nanaša na:
- vsebino komunikacij;
- podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo iz prejšnje alineje;
- dejstva in okoliščine neuspešnih poskusov vzpostavljanja zvez.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri elektronskem naslovu posameznika za podatek, ki predstavlja prometni podatek oz. podatek, ki je povezan s komunikacijo preko elektronske pošte. Kot tak je elektronski naslov predmet varstva, ki ga zagotavlja 37. člen Ustave in na tej podlagi sprejeti ZEKom – UPB1. Ker so v zahtevanih dokumentih navedeni tudi elektronski naslovi posameznikov, ki poleg tega vsebujejo tudi ime in priimek posameznika, gre v tem primeru tudi za podatke, s pomočjo katerih se posameznika dokaj enostavno identificira, zato gre za osebne podatke, ki jih varuje ZVOP-1 in ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
3.2. Druge izjeme po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ
Pooblaščenec ugotavlja, da vsebina dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ne predstavlja nobene od preostalih izjem od dostopa do informacij javnega značaja iz 1. in 2. ter 4. do 11. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih je organ prosilcu dolžan posredovati.
Pooblaščenec v izogib nesporazumom pojasnjuje tudi, da za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec morebiti že razpolaga z v dokumentih vsebovanimi osebnimi podatki. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to ne pomeni, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes.
4. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007; Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Uredba v 16. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način, kot je opredeljen v izreku te odločbe, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
5. Zaključek
Pooblaščenec je pritožbi prosilca tako ugodil in na podlagi tretjega odstavka 255. člena izdal svojo odločbo, saj je na podlagi pridobljenih dokumentov lahko sam rešil zadevo.
Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pripravila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka