Prosilec - Upravna enota Novo mesto
+ -Številka: 090-58/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-58/2009
Datum: 15. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….., (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 4. 2008, zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto, (v nadaljevanju organ), številka 090-19/2009-2 z dne 22. 4. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa, številka 090-19/2009-2 z dne 22. 4. 2009, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 17. 4. 2009 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero prosilec prosi organ, da mu posreduje podatke (ugotovitvena potrdila) o tem, komu je na osnovi 197. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) izdal ustrezne dokumente na osnovi »obvezne razlage« Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 73/2003 in 82/2004; v nadaljevanju Odlok). Prosilec prosi za naslednje podatke za leta 2007, 2008 in 2009:
- podatke vseh ugotovitvenih potrdil (vsa izdana potrdila – naslovi);
- za kakšno gradnjo oziroma za kakšen objekt je bilo izdano potrdilo;
- datum izdaje potrdila.
V zahtevi je prosilec zapisal, da je Občina Žužemberk sprejela Obvezno razlago Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 115/2007; v nadaljevanju Obvezna razlaga odloka). Pri tem prosilec pojasnjuje, da iz Obvezne razlage odloka izhaja, da se dovolijo vsi posegi v prostor (navedeni so konkretni posegi), na koncu navedbe pa je navedeno in »drugo«. Ker se pod »drugo« lahko razume marsikaj, prosilec prosi za vse podatke, torej za navedene posege in za druge posege.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-19/2009-2 z dne 22. 4. 2009, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ pojasnjuje, da v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005 s spremembami in dopolnitvami) vodi evidenco o dokumentarnem gradivu, v skladu z določbami ZUP in Pravilnika o vodenju evidence o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 18/2003 in 7/2006; v nadaljevanju Pravilnik) pa vodi evidenco o reševanju upravnih stvari. V okviru te evidence vodi evidenco o številu vloženih zahtev, upravnih stvareh glede na vrsto in zahtevnost postopka, številu rešenih in nerešenih upravnih stvari, rokih reševanja in drugih podatkih, ločeno po posameznih upravnih stvareh in delovnih področjih ministrstev. V nadaljevanju obrazložitve organ navaja, da o izdanih potrdilih na osnovi 197. člena ZGO-1 na osnovi Odloka in Obvezne razlage odloka ter za kakšno gradnjo in za kakšen objekt je bilo izdano potrdilo, kar je zahteva prosilca, organ ne vodi evidence. Organ na koncu obrazložitve navaja, da je prosilec zahteval posredovanje informacij, ki ne obstajajo v obliki izdelanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva in tako ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je bilo potrebno njegovo zahtevo za posredovanje informacij zavrniti. Odločitev organa temelji na 22. členu ZDIJZ.
Organ je dne 30. 4. 2009 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo, št. 090-19/2009-2 z dne 22. 4. 2009, v kateri prosilec zatrjuje, da ne glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi, ve, da se zahtevani podatki posredujejo tudi v zbranih oblikah. Občina Žužemberk je zelo majhna občina, zato po mnenju prosilca zaprošeni podatki ne morejo biti problem, poleg tega prosilec meni, da so vsi ti podatki javnega značaja. Pri tem prosilec navaja naslednje podatke:
- naslovi (priimek, ime in naslovi so javni podatki);
- objekti (podatki katastra in zemljiške knjige so javne listine, tudi podatki po ZGO-1 so javni), gradnje (po 93. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in kulturne spomenike – pri tem prosilec navaja, da če želi varovati navedeno, mora vedeti za posege);
- datum (pri zbiranju podatkov je datum prisoten, zato ne more biti sporen);
- podatki za leta: 2007, 2008 in 2009.
Na koncu pritožbe prosilec utemeljuje svojo pravico dostopa do zahtevanih podatkov z določbami 4., 5. in 6. člena Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/2004), Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS, št. 74/2003) in drugega odstavka 3. člena Ustave RS, na podlagi katerega je izvoljen v Občinski svet Občine Žužemberk.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-19/2009-4 z dne 30. 4. 2009, skupaj s spisom št. 090-19/2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Ogled in camera
Ker so se izjave prosilca in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 15. 6. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu omogočil vpogled v računalniški program z naslovom »Lotus Notes«, in sicer v aplikacijo z naslovom »Spis«, pri čemer se je izkazalo, da organ vodi zadeve po »subjektu« tako, da zavede naslov subjekta, ki je za potrdilo zaprosil, in ne naslova, na katerega se potrdilo nanaša. Izkazalo se je, da opisani računalniški sistem ne omogoča priklica podatkov o izdanih potrdilih za območje Občine Žužemberk. To pomeni, da bi bilo potrebno vsako zadevo odpreti in v izdanem potrdilu poiskati podatek o katastrski občini, nato bi bilo treba ugotoviti še, ali ta katastrska občina sodi v Občino Žužemberk. Poleg tega je v navedeni aplikaciji možno iskati tudi po klasifikacijskem znaku, ki je za potrdila, izdana na podlagi 197. člena ZGO-1, šifra 351. Pri tem je potrebno poudariti, da so pod to šifro uvrščeni vsi naslednji dokumenti:
- gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja, spremembe, podaljšanja, izdaja soglasij v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, določitev gradbene parcele, izdaja soglasja k pridobitvi lastninske pravice s pravnim poslom na nepremičninah na zavarovanih območjih;
- izdaja projektnih pogojev, izdaja mnenj k obratovalnim dovoljenjem kopališč, določitev gradbene parcele, degradacija in uzurpacija, obrambne potrebe pri gradnji objektov državnega pomena, lokacijske informacije;
- graditev javnih objektov, infrastrukture (ceste, železnice, itd.) in izbor individualnih projektov in naprav;
- projekti individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov.
Organ je pojasnil še, da v aplikaciji z naslovom »Spis« vodi tudi statistično evidenco, kjer so pod alinejo »druge upravne naloge«, pod šifro DN0007, zajeta potrdila po 197. členu ZGO-1. Iz te statistike je razviden podatek o vseh zahtevkih za izdajo potrdila, ki pa so bili lahko kasneje tudi zavrnjeni. V tej statistiki so navedeni naslednji podatki: številka, subjekt, kraj, naslov in opis zadeve. Če bi organ želel priti do podatka o vloženih zahtevah za izdajo potrdila po 197. členu ZGO-1 za področje Občine Žužemberk, bi morali vsako zadevo posebej odpreti in poiskati zahtevane podatke v vsakem posameznem spisu. Poleg tega je tudi kraj, ki je naveden v tej statistiki, naslov subjekta, ki je vložil zahtevo, in ne kraj, za katerega se zahteva potrdilo. Na ogledu in camera je organ še pojasnil, da po Pravilniku vodi tudi računalniško statistiko, v okviru katere izdaja potrdil po 197. členu ZGO-1, sodi v »druge upravne zadeve«.
Na koncu ogleda in camera je organ pojasnil, da za namen izdelave letnega poročila o delu, ki ga posreduje Ministrstvu za javno upravo, vsak izmed 18 referentov, ki rešujejo zahteve za izdajo potrdil po 197. členu ZGO-1, ročno beleži število izdanih potrdil, brez preostalih podatkov o posamičnih zadevah. Pri tem je organ poudaril, da so v to število zajeta potrdila za celotno območje organa, torej tudi iz tega ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo izdanih potrdil po 197. členu ZGO-1 za območje Občine Žužemberk. Pooblaščenec je vpogledal v Poslovno in vsebinsko poročilo o delu organa, ki v okviru drugih upravnih nalog na področju »okolje in prostor«, pod alinejo »Potrdila po 197. čl. ZGO-1«, vsebuje podatek o številu izdanih potrdil, ki za leto 2007 znaša 452, za leto 2008 je ta številka 422, za leto 2009 pa to poročilo še ne obstaja.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacije javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
3. Evidenca potrdil po 197. členu ZGO-1, izdanih za območje Občine Žužemberk, kot informacija javnega značaja
Organ v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1)) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj izdaja potrdil po 197. členu ZGO-1, skladno z določbami ZDU-1, sodi v pristojnost upravnih enot, zato je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, in ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki.
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da zahtevana evidenca ne obstaja, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju evidence izdanih potrdil po 197. členu ZGO-1, iz katere bi bilo mogoče za območje Občine Žužemberk, za leta 2007, 2008 in 2009, razbrati podatke o naslovih, za katera so bila izdana potrdila, podatke o vrsti gradnje oziroma objekta, za katerega je bilo izdano potrdilo, in datum izdaje potrdila, zato je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana evidenca sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z evidenco dovoljenj, izdanih na podlagi 197. člena ZGO-1, ki bi ustrezala kriterijem, ki jih je prosilec navedel v obravnavani zahtevi. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevane evidence, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu in camera pregledal vsebino in način vodenja računalniške aplikacije z naslovom »Spis« in pri tem ugotovil, da ni mogoče iskanje po kriterijih, ki jih navaja prosilec v zahtevi. V računalniški aplikaciji »Spis« namreč ni mogoče iskati zadev po kriteriju »Občina Žužemberk« ali »Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Žužemberk«, saj le-teh pojmov ni med kriteriji, na podlagi katerih bilo mogoče v navedeni računalniški aplikaciji najti zahtevane dokumente. Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, je s pomočjo navedene računalniške aplikacije možno poiskati le evidenco vseh potrdil, izdanih na podlagi 197. člena ZGO-1 za celotno območje, za katerega je pristojen organ, in sicer na način iz katerega ni razvidno, na katero katastrsko občino se posamezno potrdilo nanaša. Iz ugotovitev na ogledu in camera izhaja tudi, da organ ne razpolaga z nobeno drugo računalniško aplikacijo, niti z nobeno drugo vrsto »materializirane oblike« dokumentov, ki bi vsebovali evidenco, kot jo zahteva prosilec. Poleg tega zaključek o neobstoju v obravnavanem primeru zahtevane evidence potrjuje tudi dejstvo, da Pooblaščenec ni podvomil v navedbe organa v izpodbijani odločbi, iz katerih izhaja, da na podlagi veljavnih predpisov ni dolžan voditi evidence izdanih potrdil po 197. členu ZGO-1 ločeno za posamezne občine, ker tudi Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi organu nalagala takšno dolžnost.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco izdanih potrdil po 197. členu ZGO-1, iz katere bi bilo mogoče za območje Občine Žužemberk, za leta 2007, 2008 in 2009, razbrati podatke o naslovih, za katera so bila izdana potrdila, podatke o vrsti gradnje oziroma objekta, za katerega je bilo izdano potrdilo, in datum izdaje potrdila.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z računalniško aplikacijo, ki bi omogočala iskanje evidence določenih podatkov iz potrdil, izdanih na podlagi 197. člena ZGO-1 za katastrske občine na območju Občine Žužemberk v letih 2007, 2008 in 2009. Prosilec je glede na tehnologijo, ki nas obdaja v vsakdanjem življenju, povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga s takšno računalniško aplikacijo, ki bi omogočala izpis evidence podatkov, ki bi ustrezali kriterijem, ki jih je prosilec navedel v obravnavani zahtevi. Organ pa bi bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi na pregleden način vodil evidenco izdanih potrdil po 197. členu ZGO-1 tudi po posameznih občinah. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera izhaja, da organ z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument oziroma evidenca ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati.
Pritožbene navedbe prosilca, s katerimi prosilec utemeljuje, da bi posamezni podatki iz evidence, ki jo zahteva, morali biti prosto dostopni, v obravnavanem primeru niso pravno relevantni. Organ prosilcu namreč ni zavrnil dostopa do zahtevanih informacij, ker bi ugoditev njegovi zahtevi na podlagi ZDIJZ predstavljala posredovanje varovanih podatkov, ampak je svojo odločitev oprl na dejstvo, da zahtevana evidenca, torej zahtevane informacije javnega značaja, ne obstajajo. Ker je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja dvom v pravilnost te ugotovitve organa, se v konkretnem pritožbenem postopku zaradi neobstoja zahtevane evidence podatkov niti ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano evidenco. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Ravno tako v konkretnem pritožbenem postopku niso pravno relevantne pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na določbe Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/2004), Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS, št. 74/2003) in drugega odstavka 3. člena Ustave RS, ker konkretni pritožbeni postopek, v skladu z določbami ZInfP in ZDIJZ, ni namenjen varovanju pravic posameznikov, ki izhajajo iz navedenih določb oziroma pravnih aktov. Pri tem Pooblaščenec zgolj pripominja, da so v slovenskem pravnem redu izoblikovani drugi postopki za varovanje pravic, ki izhajajo pravnih aktov, ki jih navaja prosilec v pritožbi, za katere so pristojni drugi organi, zato se Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, v te postopke ne more in ne sme vmešavati.
4. Sklepno
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto, številka 090-19/2009-2 z dne 22. 4. 2009. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka