Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 090-55/2009/21
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec (posameznik) je od Okrožnega državnega tožilstva v več zahtevah zahteval vrsto odločb in drugih aktov v zvezi z imenovanjem državnih tožilcev na določene funkcije oziroma položaje, razne pogodbe o zaposlitvi in s tem povezano korespondenco. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, izjemo varstva kazenskega pregona, izjemo varstva sodnih postopkov in izjemo varstva notranjega delovanja. Pooblaščenec je pritožbi proislca delno ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov s prikritimi varovanimi osebnimi podatki, saj obstoja drugih izjem (razen izjeme varstva osebnih podatkov) ni ugotovil.
ODLOČBA
Številka: 090-55/2009/
Datum: 12. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 21. 4. 2009 zoper odločbo organa: Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 56/09-8/4 EG/JB, z dne 14. 4. 2009, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
I. Odločba organa št. Tu 56/09-8/4 EG/JB, z dne 14. 4. 2009 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 31 dneh od vročitve te odločbe posredovati kopije naslednjih dokumentov:
1. Odločba Državnega tožilstva RS št. Tu 123/02/ZC-rš, z dne 27. 2. 2002 (2 strani), v kateri mora prikriti rojstni datum imenovane tožilke;
2. Odločba personalne komisije Državnega tožilstva RS, št. PK 8/02, z dne 10. 7. 2002 (1 stran), v kateri mora prikriti rojstni datum imenovane tožilke;
3. Odločba Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru št. Tu 116/2002-1 EG/sos, z dne 26. 11. 2002 (2 strani);
4. Odločba Vlade RS št. 115-1/2003, z dne 13. 2. 2002 (1 stran), v kateri mora prikriti rojstni datum imenovane tožilke;
5. Odločba Vrhovnega državnega tožilstva RS št. Tu-K 3/2009/32, z dne 13. 2. 2009 (1 stran);
6. Odločba Vlade RS št. 70101-3/2009/4, z dne 19. 3. 2009 (2 strani), v kateri mora prikriti rojstni datum imenovane tožilke ter njen rojstni kraj in državo rojstva;
7. Odločba Ministrstva za pravosodje št. 701-20/2008, z dne 17. 11. 2008 (2 strani), v kateri mora prikriti rojstni datum imenovanega tožilca;
8. Odločba Ministrstva za pravosodje št. 161-02-15/2003 (0511), z dne 6. 8. 2003 (1 stran);
9. Dopis organa, naslovljen na Pooblaščenca št. Tu 56/09-11 EG/jb, z dne 13. 7. 2009 (3 strani), v katerem mora prikriti osebno ime fizične osebe, na katero se nanaša dopis oziroma zadeva v reševanju;
10. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med organom in Zdenko Fišer, z dne 2. 9. 2002 (prednatisnjen obrazec št. 5,9a z izpolnjenimi rubrikami na štirih straneh), v kateri mora prikriti naslov prebivališča (ulica in kraj), EMŠO, davčno številko in datum rojstva Zdenke Fišer;
11. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med organom in Jasmino Bračič št. Tu 71/06-EG/bj, z dne 21. 7. 2006 (4 strani), v kateri mora prikriti podatke o naslovu prebivališča (ulica in kraj) in datumu rojstva Jasmine Bračič;
12. Aneks št. 1 (št. Tu 51/08 EG/JB, z dne 28. 3. 2008) k Pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas št. Tu 71/06 EG/bj, z dne 21. 7. 2006 (3 strani), v kateri mora prikriti podatke o naslovu prebivališča (ulica in kraj), datum rojstva in EMŠO Jasmine Bračič;
13. Prijava na delovno mesto vpisničarja v pravosodnem organu, z dne 19. 3. 2008, s prilogami (skupaj 9 strani), v kateri mora prikriti ulico, kraj in pošto prebivališča, GSM številko, domačo telefonsko številko in e-naslov (na prijavi in življenjepisu) ter datum rojstva (na izjavi o državljanstvu, spričevalu, življenjepisu) kandidata;
14. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo RS št. Tu 114/08 EG/jb, z dne 11. 11. 2008 (2 strani), v katerem mora prikriti osebno ime prijavitelja;
15. Spremni dopis organa, naslovljen na Zavod RS za šolstvo št. Tu 94/08 JB, z dne 3. 9. 2008 (1 stran), v katerem mora prikriti osebno ime posameznika, ki se je udeležil usposabljanja;
16. Dopis (»pojasnilo k plačilu kotizacije...«), z dne 24. 4. 2008, naslovljen na organ (1 stran), v katerem mora prikriti osebno ime in naslov (ulica in kraj) ter čitljiv podpis pošiljatelja in osebno ime zaposlene osebe pri podjetju B2, d.o.o.;
17. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo RS št. Tu 111/08-34-EG/JB, z dne 22. 8. 2008 (2 strani), v katerem mora prikriti osebno ime in naslov (ulica in kraj) prosilca po ZDIJZ;
18. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo RS št. Tu 111/08-50 EG/JB, z dne 12. 9. 2008 (1 stran), v katerem mora prikriti osebno ime in naslov (ulica, kraj in pošta) prosilca po ZDIJZ;
19. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo RS št. Tu 111/08-35 EG/JB, z dne 4. 9. 2008 (1 stran), v katerem mora prikriti osebno ime in naslov (ulica in kraj) prosilca po ZDIJZ;
20. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo RS št. Tu 111/08-45 EG/JB, z dne 9. 9. 2008 (1 stran), v katerem mora prikriti osebno ime in naslov (ulica in kraj) prosilca po ZDIJZ;
21. Dopis organa, naslovljen na prosilca po ZDIJZ št. Tu 111/08-33 EG/JB, z dne 22. 8. 2008 (2 strani), v katerem mora prikriti osebno ime in naslov (ulica, kraj in pošta) prosilca po ZDIJZ.
II. Zahteva prosilca, z dne 21. 4. 2009 se v preostalem delu – glede osebnih podatkov, ki jih mora organ pri posredovanju prikriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka ter glede potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, z dne 22. 5. 2008 (1 stran), zavrne.
III. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 4. 2009 pri organu vložil zahtevo I po ZDIJZ za pridobitev kopij naslednjih dokumentov:
1. dokument, iz katerega izhaja, katera oseba je bila imenovana za odgovorno osebo ODT MB v času od 1. 1. 2000 do 1. 4. 2009;
2. dokument, iz katerega izhaja imenovanje Elizabete Györkös za začasno vodjo ODT MB za obdobje od 1. 2. 1998 do 1. 4. 2009;
3. dokument, iz katerega izhajajo imena in priimki morebitnih drugih javnih uslužbencev tožilstva, ki jim je dano pooblastilo, na podlagi katerega se lahko na uradnih dokumentih tožilstva podpisujejo kot odgovorna oseba ODT MB za obdobje pot točko 1;
4. dokument, iz katerega izhaja, katera oseba je pooblaščena za urejanje in vodenje odsotnosti zaposlenih na tožilstvu (prijava letnega dopusta, izredni dopust, bolniški stalež, izredne odsotnosti...) za čas od 1. 2. 2000 do 1. 4. 2009;
5. dokument, iz katerega izhaja, katera oseba na tožilstvu je pooblaščena za obdelavo občutljivih osebnih podatkov za obdobje od 1. 1. 2003 do 1. 4. 2009;
6. dokument, iz katerega izhaja, katera oseba je pristojna za opravljanje del in nalog v zvezi z urejanjem in pošiljanjem podatkov glede višine osnove za nadomestil plač v obdobju od 1. 1. 2003 do 1. 4. 2009;
7. dokument, iz katerega izhaja navodilo finančno – računovodski službi, na podlagi katerega računovodkinja v letu 2007 in 2008 obračunava in izplačuje nadomestilo v primeru bolniškega staleža, suspenza in drugih odsotnosti z dela;
8. dokument, iz katerega izhaja, za katera področja del in nalog je pristojna Jasmina Bračič za obdobje od 7. 8. 2004 do 1. 4. 2009.
Prosilec je dne 1. 4. 2009 vložil še zahtevo II (št. Z 10020/3568-36/5-1) za pridobitev naslednjih dokumentov:
1. dokument, iz katerega izhaja prijava .... na razpisano delovno mesto vpisničarja v pravosodnem organu, ki je bila dne 20. 3. 2008 izročena Suzani Ošlaj Sovič;
2. dokument, iz katerega izhaja ponovna prijava .... na razpisano delovno mesto vpisničarja v pravosodnem organu, ki je bila dne 20. 3. 2008 izročena Suzani Ošlaj Sovič;
3. dokument, iz katerega izhaja premestitev .... na delovno mesto v kazenski pisarni v času od 21. 3. 2008 do 21. 4. 2008;
4. dokumente, iz katerih izhajajo pojasnila vodje tožilstva Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS na prijavo .... Ministrstvu za pravosodje dne 1. 9. 2008 in poznejša dodatna pojasnila ter na dopolnitev prijave dne 17. 10. 2008;
5. dokument, iz katerega izhaja uvedba disciplinskega postopka zoper .... zaradi neopravičenega izostanka iz službe v trajanju 5-ih dni v času od 25. 2. 2008 do 29. 2. 2008;
6. dokument, iz katerega izhaja, da je bila Jasmina Bračič obveščena o udeležbi .... na izobraževanju ECDL šola, Zimska šola managementa, Mednarodnega posveta o šolskem ocenjevanju znanja z naslovom Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja;
7. dokument, iz katerega izhaja poročilo o delovni uspešnosti vseh zapisničark v obdobju od 1. 9. 2007 do 30. 4. 2008 in ga po predpisanih kategorijah pripravlja vodja strojepisnice Anita Majhen na A3 formatu;
8. dokument, iz katerega izhaja poročilo o delovni uspešnosti zapisnikarja .... v obdobju od 1. 3. 2008 do 21. 4. 2008, ki ga po predpisanih kategorijah pripravlja vodja strojepisnice Anita Majhen na formatu A3;
9. dokument, iz katerega izhaja, katera oseba je pri podjetju B2 d.o.o. dne 8. 5. 2008 poizvedovala in zahtevala podatke o tem, ali je .... že plačal kotizacijo za tečaj Excel za finančnike, podatke o tem, kdaj je plačal in koliko;
10. dokument, iz katerega je razviden datum izročitve pojasnila ...., z dne 24. 4. 2008 v zvezi s prispelim računom za njegovo udeležbo na tečaju Excel za finančnike, ki ga je prejelo tožilstvo
Prosilec je dne 2. 4. 2009 vložil še zahtevo III (št. Z 40-0291/02042009/2009 UŠZDNSMDL) za pridobitev naslednjih dokumentov:
1. dokument, iz katerega izhaja zahteva Zavodu RS za šolstvo za pojasnilo, zakaj je bilo potrdilo št. MJZ/2007-1436, z dne 28. 8. 2008 poslano na tožilstvo;
2. dokument, iz katerega izhaja pojasnilo Zavoda RS za šolstvo v zvezi z zahtevo pod točko 1;
3. dokumenti, ki jih je tožilstvo prejelo od Informacijskega pooblaščenca v zvezi s prosilcem .... pri dostopu do informacij javnega značaja v času od 22. 5. 2008 do 2. 4. 2009;
4. dokumenti, ki jih je tožilstvo poslalo Informacijskemu pooblaščencu v zvezi s prosilcem .... v zadevi dostopa do informacij javnega značaja v času od 1. 6. 2008 do 2. 4. 2009 brez prilog;
5. dokumenti, iz katerih so razvidna obvestila o odstopu zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja drugim organom v mesecu septembru 2008, skupaj z razvidnim datumom odprave teh obvestil;
6. dokument, iz katerega izhaja, koliko javnih uslužbencev na tožilstvu se je v letu 2008 dejansko udeležilo računalniškega izobraževanja pri PIC v Ljubljani;
7. dokumenti, ki jih je računovodkinja Zdenka Fišer uporabila pri obračunu plače za mesec maj, junij, ulij, in sicer pri obračunu plače v navedenem obdobju za ....;
8. dokument, iz katerega izhaja datum posredovanja posameznih potrdil o upravičeni zadržanosti od dela, za javnega uslužbenca ...., ZZZS;
9. dokumenti, iz katerih izhajajo višine zahtevkov za refundacijo stroškov pri ZZZS glede obračuna in izplačila nadomestila za začasno zadržanost od dela za .... za čas njegove bolniške odsotnosti od 16. 5. 2008 do 25. 7. 2008.
Zahteve so vsebinsko in časovno tesno povezane, zato je organ vsako od zahtev obravnaval kot delno vlogo. Dne 14. 4. 2009 je organ izdal odločbo št. Tu 56/09-8/4 EG/JB (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je vse zahteve v celoti zavrnil, ker so po mnenju organa podane izjeme iz 3., 6., 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Odločitev je utemeljil z navedbami:
- da se večina zahtevkov nanaša na osebne podatke zaposlenih pri organu ali so sestavni del notranjih pravil poslovanja državno tožilske uprave in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa;
- da se precejšnje število zahtevkov nanaša na podatke v zvezi z delovnim sporom, ki poteka na Delovnem sodišču v Mariboru (izpodbijanje utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani organa). Prosilec preko zahtev zbira podatke o opisu del in nalog javnih uslužbencev, ki so bili ali še bodo zaslišani kot priče v postopku, da bi lahko kasneje izpodbijal verodostojnost njihovih izpovedb. Prosilec javne uslužbence organa po zaslišanju ovaja ali v zvezi z njihovo zaposlitvijo vlaga razne prijave na različne institucije;
- da se posamezni zahtevki nanašajo tudi na podatke oziroma listine, ki pri organu ne obstajajo oziroma niso bile izdelane;
- da se posamezni zahtevki nanašajo na dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je sam dostavil organu;
- da se posamezni zahtevki nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni in sestavljeni zaradi kazenskega pregona zoper prosilca. Zoper slednjega je organ dne 10. 10. 2008 vložil obtožni predlog I KT 0/1233/08 pri Okrajnem sodišču v Mariboru.
Prosilec je dne 22. 4. 2009 pri organu vložil pritožbo (datirano 21. 4. 2009) v kateri je navedel, da obrazložitev v izpodbijani odločbi služi zgolj za osebno obračunavanje in blatenje prosilca. Poleg tega je navedel, da v njegovi osebni mapi manjka njegova prva prijava, kar je bilo opaženo pri vpogledu v mapo.
Pooblaščenec je dne 11. 8. 2009 v prostorih organa izvedel ogled in camera, kjer je bil ugotovljen obstoj nekaterih dokumentov, ki ustrezajo prosilčevim zahtevam, kopije teh dokumentov (skupaj 16) pa prevzete v obravnavo v pritožbenem postopku. Organ je dne 2. 10. 2009 Pooblaščencu posredoval še preostalo dokumentacijo.
Prosilec je dne 16. 2. 2010 delno umaknil pritožbo in sicer v delu, ki se nanaša:
- na zahtevo I: točka 1, v delu, ki se nanaša na dokumente od 10. 7. 2002 in 13. 2. 2003;
- na zahtevo II:
- točka 4, v delu, ki se nanaša na dokument Tu 114/08-2, z dne 8. 9. 2008 in
- točka 6, razen v delu, ki se nanaša na obveščenost Jasmine Bračič glede udeležbe Mednarodnega posveta o šolskem ocenjevanju znanja;
- na zahtevo III: točka 3 in 4.
Pooblaščenec je na podlagi 9. člena ZUP dne 4. 8. 2011 prosilcu posredoval kopijo zapisnika o ogledu in camera, s pozivom, da se do vsebine dokaznega gradiva lahko opredeli. Prosilec se na poziv, do izdaje te odločbe ni odzval.
Dne 30. 9. 2011 je Pooblaščenec opravil poizvedbo pri organu, ki je pojasnil, da je delovni spor pri Delovnem sodišču v Mariboru že zaključen, prav tako pa je zaključen tudi pritožbeni postopek na Višjem delovnem in socialnem sodišču. Poleg tega je v kazenskem postopku zoper prosilca že bila izdana sodba (ni znano le, ali je sodba že pravnomočna).
Pritožba je utemeljena.
1. Uvodno
Ker glede dokumentov v nadaljevanju, izpolnjevanje pogojev za obstoj informacije javnega značaja (1. in 5. člen ZDIJZ – dokument izvira iz delovnega področja organa kot zavezanca po ZDIJZ, razpolaganje z dokumentom, materializirana oblika) ni sporno, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še vprašanje obstoja izjem od prostega dostopa ali drugih ovir za razkritje dokumentov prosilcu. Pooblaščenec je v skladu z ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Presoja izjem od prostega dostopa
2.1. Splošno
ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa enajst izjem od dostopa do informacij javnega značaja. V primeru obstoja katere od izjem, mora organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevanih informacij (v celoti ali delno).
Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi je v konkretnem primeru sporno zlasti vprašanje obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), izjeme varstva kazenskega pregona in prekrškovnega postopka (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), izjema varstva sodnih postopkov (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjema varstva notranjega delovanja (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
2.2. Izjema varstva osebnih podatkov
2.2.1. Splošno
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8., 9. in 10. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Za upravljavce v javnem sektorju mora biti možnost obdelave na podlagi privolitve določena s posebnim zakonom.
V zvezi z vprašanjem, ali se v zahtevanem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8., 9. in 10. člena ZVOP-1, torej ali nek zakon dopušča razkritje podatka javnosti (zgolj privolitev posameznika v konkretnem primeru ne pride v poštev).
V zvezi z vprašanjem pravnih podlag za razkrivanje osebnih podatkov javnosti je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Javni uslužbenec ali funkcionar, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo enostavno identificirati. Glede na navedeno pri osebnih imenih, nazivih delovnih mest, delovnih nalogah, pogojih za zasedbo delovnega mesta, odločilnih elementih za izbor kandidata za delovno mesto (npr. dodatna znanja), napredovanjih, imenovanjih, razlogih za imenovanje in drugih podatkih, ki imajo tesno zvezo z delovnim razmerjem javnih uslužbencev ali funkcionarjev, govorimo o nevarovanih osebnih podatkih. Tako stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-25/95. Praksa Pooblaščenca na tem področju pa je razvidna že npr. iz odločbe št. 021-113/2007. Tako prakso je večkrat potrdilo tudi Upravno sodišče RS, npr. v zadevi IU 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011 in zadevi U 213/2009, o tem pa je v zadevi pod opr. št. Ips 252/2009 odločalo tudi Vrhovno sodišče RS, ki je v revizijskem postopku potrdilo, da ne gre za varovane osebne podatke.
V primerih, ko gre za osebne podatke, ki nimajo dovolj tesne, neposredne zveze z javno funkcijo ali delovnim razmerjem (npr. rojstni datum, EMŠO, naslov prebivališča, zdravstveno stanje, socialna anamneza), sklicevanje na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot podlago v smislu 8. ali 9. člena ZVOP-1, ni mogoča. Navedeno pomeni, da razkritje tovrstnih osebnih podatkov javnosti ni dopustno, zaradi česar bi, če bi osebne podatke teh oseb razkrili javnosti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.2.2. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov v konkretnem primeru
Sklop dokumentov po zahtevi I:
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevkom od 1 do 8 iz sklopa zahteve I po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti, in da so glede vsebovanih osebnih podatkov podana naslednja dejstva:
1. Odločba Državnega tožilstva RS št. Tu 123/02/ZC-rš, z dne 27. 2. 2002 (2 strani): Rojstni datum imenovane tožilke predstavlja osebni podatek, katerega razkritje javnosti ni dopustno, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Druge osebne podatke (osebna imena tožilcev, nazivi in naslovi organov, kjer ti opravljajo delo, podatki o njihovih funkcijah, delu in imenovanjih) je kot nevarovane osebne podatke dopustno razkriti javnosti v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
2. Odločba personalne komisije Državnega tožilstva RS, št. PK 8/02, z dne 10. 7. 2002 (1 stran): Rojstni datum imenovane tožilke, na katero se nanaša odločba predstavlja osebni podatek, katerega razkritje javnosti ni dopustno, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Drugi osebni podatki tožilke in osebna imena ter funkcije drugih oseb spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
3. Odločba Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru št. Tu 116/2002-1 EG/sos, z dne 26. 11. 2002 (2 strani): Vsi osebni podatki, ki se nanašajo na imenovanega tožilca spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Enako velja za osebna imena ter funkcije drugih oseb, omenjenih v dokumentu;
4. Odločba Vlade RS št. 115-1/2003, z dne 13. 2. 2002 (1 stran): Rojstni datum imenovane tožilke predstavlja osebni podatek, katerega razkritje javnosti ni dopustno, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Drugi osebni podatki tožilke in osebna imena ter funkcije drugih oseb spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
5. Odločba Vrhovnega državnega tožilstva RS št. Tu-K 3/2009/32, z dne 13. 2. 2009 (1 stran): Vsi osebni podatki imenovane tožilke spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Enako velja za osebna imena ter funkcije drugih oseb, omenjenih v dokumentu;
6. Odločba Vlade RS št. 70101-3/2009/4, z dne 19. 3. 2009 (2 strani): Rojstni datum (v izreku in obrazložitvi) ter rojstni kraj in država (v obrazložitvi) imenovane tožilke predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje javnosti ni dopustno, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Drugi osebni podatki tožilke in osebna imena ter funkcije drugih oseb spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
7. Odločba Ministrstva za pravosodje št. 701-20/2008, z dne 17. 11. 2008 (2 strani): Rojstni datum imenovanega tožilca (v izreku in obrazložitvi), predstavlja osebni podatek, katerega razkritje javnosti ni dopustno, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Drugi osebni podatki tožilca in osebna imena ter funkcije drugih oseb spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
8. Odločba Ministrstva za pravosodje št. 161-02-15/2003 (0511), z dne 6. 8. 2003 (1 stran): Vsi osebni podatki imenovanega tožilca in osebna imena ter funkcije drugih oseb spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
9. Dopis organa, naslovljenega na Pooblaščenca št. Tu 56/09-11 EG/jb, z dne 13. 7. 2009 (3 strani): Osebno ime fizične osebe, na katero se nanaša dopis oziroma zadeva v reševanju, se v povezavi s številko zadeve in opisom dejstev nedvomno nanaša na določenega posameznika, ki ni javni uslužbenec, funkcionar ali drug nosilec javne funkcije, pri čemer tega podatka ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Osebna imena in drugi osebni podatki uslužbencev organa ter Pooblaščenca spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
10. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med organom in Zdenko Fišer, z dne 2. 9. 2002 (prednatisnjen obrazec št. 5,9a z izpolnjenimi rubrikami na štirih straneh): Naslov prebivališča (ulica in kraj), EMŠO, davčna številka in datum rojstva Zdenke Fišer predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Ostali osebni podatki Zdenke Fišer, kot zaposlene pri organu spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
11. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med organom in Jasmino Bračič št. Tu 71/06-EG/bj, z dne 21. 7. 2006 (4 strani): Podatki o naslovu prebivališča (ulica in kraj) in datumu rojstva Jasmine Bračič predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Ostali osebni podatki Jasmine Bračič, kot zaposlene pri organu, spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
12. Aneks št. 1 (št. Tu 51/08 EG/JB, z dne 28. 3. 2008) k Pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas št. Tu 71/06 EG/bj, z dne 21. 7. 2006 (3 strani): Podatki o naslovu prebivališča (ulica in kraj), datum rojstva in EMŠO Jasmine Bračič predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Ostali osebni podatki Jasmine Bračič, kot zaposlene pri organu, spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ne glede na delni umik pritožbe je Pooblaščenec odobril dostop do vseh dokumentov, ker se datumi izdaje dokumentov oziroma obdobja imenovanj ali obdobja veljavnosti določenega stanja prekrivajo oziroma raztezajo na več let, in jih ni mogoče omejiti le na obdobje, kot ga je navedel prosilec oz. omejiti samo na obdobje, za katerega je izrecno zahteval te dokumente.
Sklop dokumentov po zahtevi II:
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevkom od 1 do 10 iz sklopa zahteve II po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti, in da so glede vsebovanih osebnih podatkov podana naslednja dejstva:
1. Prijava na delovno mesto vpisničarja v pravosodnem organu, z dne 19. 3. 2008, s prilogami (skupaj 9 strani): Ulica, kraj in pošta prebivališča, GSM številka, domača telefonska številka in e-naslov (na prijavi in življenjepisu) ter datum rojstva (na izjavi o državljanstvu, spričevalu, življenjepisu) kandidata predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Ostali osebni podatki kandidata, ki je bil pri organu tudi dejansko zaposlen, spadajo med nevarovane osebne podatke v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;
2. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo št. Tu 114/08 EG/jb, z dne 11. 11. 2008 (2 strani): Osebno ime prijavitelja, ki se v dopisu pojavlja na več mestih, predstavlja osebni podatek, ki ga ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov;
3. Spremni dopis organa, naslovljen na Zavod RS za šolstvo št. Tu 94/08 JB, z dne 3. 9. 2008 (1 stran): Osebno ime posameznika, ki se je udeležil usposabljanja, predstavlja osebni podatek, ki ga ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Posameznik, na katerega se dopis nanaša, v trenutku nastanka dopisa ni nastopal kot uslužbenec, zaposlen pri organu, oziroma se dopis po vsebini ne nanaša na obstoječe delovno razmerje. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov;
4. Dopis (»pojasnilo k plačilu kotizacije...«), z dne 24. 4. 2008, naslovljen na organ (1 stran): Osebno ime in naslov (ulica in kraj) ter čitljiv podpis pošiljatelja predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Iz vsebine namreč ne izhaja, da bi se podatki neposredno nanašali na delovno razmerje uslužbenca pri organu. Pravna podlaga za razkritje prav tako ni podana glede osebnega imena zaposlene osebe pri podjetju B2, d.o.o., ker ne nastopa v vlogi zastopnika ali pooblaščene osebe podjetja.
Pooblaščenec ni odločal o dopisu organa, naslovljenem na Vrhovno državno tožilstvo št. Tu 114/08-2 EG/jb, z dne 8. 9. 2008 (4 strani), ker je prosilec v tem delu odstopil od pritožbe.
Sklop dokumentov po zahtevi III:
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevkom od 1 do 9 iz sklopa zahteve III po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti, in da so glede vsebovanih osebnih podatkov podana naslednja dejstva:
1. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo št. Tu 111/08-34-EG/JB, z dne 22. 8. 2008 (2 strani): Osebno ime in naslov (ulica in kraj) prosilca po ZDIJZ predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov;
2. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo št. Tu 111/08-50 EG/JB, z dne 12. 9. 2008 (1 stran): Osebno ime in naslov (ulica, kraj in pošta) prosilca po ZDIJZ predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov;
3. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo št. Tu 111/08-35 EG/JB, z dne 4. 9. 2008 (1 stran): Osebno ime in naslov (ulica in kraj) prosilca po ZDIJZ predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov;
4. Dopis organa, naslovljen na Vrhovno državno tožilstvo št. Tu 111/08-45 EG/JB, z dne 9. 9. 2008 (1 stran): Osebno ime in naslov (ulica in kraj) prosilca po ZDIJZ predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov;
5. Dopis organa, naslovljen na prosilca po ZDIJZ št. Tu 111/08-33 EG/JB, z dne 22. 8. 2008 (2 strani): Osebno ime in naslov (ulica, kraj in pošta) prosilca po ZDIJZ predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Dopis ne vsebuje drugih varovanih osebnih podatkov. Službeni e-naslov Suzane Ošlaj Sovič je že javno objavljen na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva RS;
6. Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, z dne 22. 5. 2008 (1 stran): Celotni dokument oziroma vsi podatki na potrdilu predstavljajo osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti, ker za to ni podane ustrezne pravne podlage. Čeprav se potrdilo nanaša na uslužbenca pri organu, potrdilo vsebuje identifikacijske podatke uslužbenca, ZZZS število zavarovane osebe, podatke o izbranem osebnem zdravniku, zavarovalni podlagi, razlogu odsotnosti in času odsotnosti in podobno, ki bistveno presegajo zvezo z delovnim razmerjem v smislu 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ni odločal:
- o dopisu Pooblaščenca, naslovljenem na organ št. 0900-217/2008/2, z dne 9. 1. 2009 (1 stran),
- o dopisu Pooblaščenca, naslovljenem na organ št. 0900-201/2008/21, z dne 15. 9. 2008 (1 stran),
- o dopisu Pooblaščenca, naslovljenem na organ št. 0900-166/2008/2, z dne 27. 6. 2008 (1 stran),
- o dopisu organa, naslovljenem na Pooblaščenca št. Tu 49/08-7 EG/JB, z dne 30. 6. 2008 (3 strani),
- o dopisu organa, naslovljenem na Pooblaščenca št. Tu 49/08-11 EG/JB, z dne 7. 7. 2008 (1 stran),
- o dopisu organa, naslovljenem na Pooblaščenca št. Tu 111/08-60 EG/JB, z dne 9. 12. 2008 (4 strani),
- o dopisu organa, naslovljenem na Pooblaščenca št. Tu 111/08 EG/JB, z dne 19. 9. 2008 (1 stran),
- o dopisu organa, naslovljenem na Pooblaščenca št. Tu 56/09-5 EG/JB, z dne 25. 2. 2009 (3 strani),
ker je prosilec v tem delu odstopil od pritožbe.
2.2.3. Delni dostop
Glede na navedbe v točki 2.2.2. Pooblaščenec le deloma sledi stališču organa. Ta je pavšalno zatrjeval, da je glede podatkov v dokumentih podana izjema varstva osebnih podatkov in zaradi tega zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Ugotovljeno je bilo, da je izjema varstva osebnih podatkov podana le glede posameznih osebnih podatkov, ki se nanašajo na prosilca in javne uslužbence oziroma funkcionarje. Ker je osebne podatke, katerih razkritje javnosti ni dopustno, očitno mogoče izločiti iz posameznih dokumentov brez ogrozitve zaupnosti dokumenta, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa odpravil in zahtevo prosilca zavrnil le v delu, ki se nanaša na opisane varovane osebne podatke in na podlagi 7. člena ZDIJZ organu naložil posredovanje zahtevanih dokumentov na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
2.3. Izjema varstva sodnih postopkov
2.3.1. Splošno
Za uveljavitev izjeme varstva sodnih postopkov iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Poleg pogoja, da je sodni postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Pri slednjem pogoju gre za izvedbo škodnega testa. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo procesnih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.
2.3.2. Presoja izjeme v konkretnem primeru
Po navedbah organa naj bi med prosilcem in organom potekala pravda zaradi delovnega spora (domnevne nezakonite odpovedi delovnega razmerja), zahtevani dokumenti (gl. sklop dokumentov po zahtevi I, II in II iz točke 2.2.2 zgoraj) pa naj bi bili zaradi tega uporabljeni pred pristojnim delovnim sodiščem. Kot je že bilo omenjeno v uvodnem delu odločbe, je Pooblaščenec ugotovil, da je delovni spor med prosilcem in organom zaključen tako na prvi kot tudi na drugi stopnji. Torej ni (več) izpolnjen niti izhodiščni pogoj za sklicevanje na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po navedbah organa naj bi ta dne 10. 10. 2008 vložil obtožni predlog I KT 0/1233/08 pri Okrajnem sodišču v Mariboru. Kot je že bilo omenjeno v uvodnem delu odločbe, je Pooblaščenec ugotovil, da je kazenski postopek na prvi stopnji zaključen (izdana je bila sodba). Torej tudi v tem delu ni (več) izpolnjen izhodiščni pogoj za sklicevanje na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da organ glede obeh vrst sodnih postopkov, ki naj bi potekali v času odločanja na prvi stopnji, v ničemer ni izkazal konkretnih dejstev in okoliščin, ki bi kazale na ogrozitev izvedbe enega ali drugega sodnega postopka ali posameznih procesnih dejanj. Argument, da bo prosilec izpodbijal verodostojnost izpovedb prič na delovnem sodišču, ne more biti upoštevan zaradi zaključenosti sodnega postopka, poleg tega pa je izpodbijanje verodostojnosti ali izpodbijanje resničnosti navedb prič ena izmed temeljnih procesnih pravic v okviru načela kontradiktornosti iz 22. člena Ustave RS. Tudi če bi bili posamezni dokumenti predloženi sodišču, to ne bi ogrozilo sodnega procesa, ker se ima v takem primeru nasprotna stranka pravico seznaniti s celotno vsebino predloženega dokaznega gradiva, v delu, v katerem bi bila posamezna listina na sodišču prebrana na javni glavni obravnavi, pa tudi javnost kot taka.
2.4. Izjema varstva kazenskega pregona in prekrškovnih postopkov
2.4.1. Splošno
Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ poleg prekrškovnih postopkov, varuje postopke pregona storilcev kaznivih dejanj oziroma konkretneje vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), za katere je pooblaščena policija, pa tudi vse ukrepe, povezane z vlaganjem in zastopanjem kazenske obtožbe ter izvajanjem drugih procesnih dejanj upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku.
2.4.2. Presoja izjeme v konkretnem primeru
Obravnavana izjema že glede na navedbe organa ne pride v poštev v delu, ki varuje prekrškovne postopke. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da sklicevanje na to izjemo ni mogoče niti v delu, ki se nanaša na kazenski pregon, saj je bilo ugotovljeno, da je tudi kazenski postopek zoper prosilca na prvi stopnji že zaključen (v tem trenutku še ni znano stanje pravnomočnosti, vendar to vprašanje na morebitno ogrozitev pregona skorajda ne vpliva). Zoper domnevnega storilca (prosilca) je organ že dne 10. 10. 2008 vložil obtožni predlog I KT 0/1233/08 pri Okrajnem sodišču v Mariboru.
Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da organ v ničemer ni izkazal konkretnih dejstev in okoliščin, ki bi kazale na ogrozitev izvedbe konkretnih dejanj pregona storilca kaznivega dejanja.
2.5. Izjema varstva notranjega delovanja
2.5.1. Splošno
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo varstva notranjega delovanja organa. Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti javnopravnih subjektov.
2.5.2. Presoja izjeme v konkretnem primeru
Pooblaščenec ugotavlja, da nobeden od zahtevanih dokumentov ali njihovih delov po vsebini in po pojavni obliki ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razlogi za to so:
Pri dokumentih, ki predstavljajo dvosmerno korespondenco z zunanjimi organi in posamezniki (to so dokumenti št. 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 iz zahteve I, dokumenti št. 1-4 iz zahteve II in dokumenti od št. 1-6 iz zahteve III ter nekatere odločbe o imenovanju iz zahteve I, ki so jih izdali višji oziroma drugi organi in so bili nujno posredovani tudi organu), gre z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom za t.i. vhodne in izhodne dokumente, tj. dokumente, ki jih je organ očitno prejel ali poslal zunanjim organom ali posameznikom. Takšna narava dokumentov zelo očitno utrjuje prepričanje, da ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem. Dokumenti v zvezi notranjim delovanjem so namreč t.i. interni dokumenti, ki so namenjeni notranji komunikaciji v organu samem;
Dokumenti št. 3, 10, 11 in 12 iz zahteve I (pogodbe o zaposlitvi in odločbe o imenovanju, ki jih je izdal organ sam) niso del korespondence v smislu prejšnje točke, vendar to nikakor še ne pomeni, da gre za interne dokumente v smislu obravnavane izjeme, saj ti dokumenti ne predstavljajo notranjega razmišljanja organa, pač pa gre za formalno odločanje organa na področju upravljanja s kadri oziroma delovnih razmerij (konkretno gre za sklepanje pogodb o zaposlitvi in imenovanje tožilca na določeno funkcijo);
Nobeden od zahtevanih dokumentov ne predstavlja notranje ali neformalne korespondence med uslužbenci, zaposlenimi pri organu. Ne gre torej za mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomnike, poročila ali podobne interne dokumente, ki bi si jih izmenjevali uslužbenci pri organu zaradi nekih notranjih potreb. Prav tako očitno ne gre za slučajne, neorganizirane in povsem neformalne zapise, ampak za pomembne dokumente z področja spremljajočih pristojnosti organa;
Organ v izpodbijani odločbi tudi ni v ničemer izkazal podvrženosti pojmu internega dokumenta, prav tako pa ni v ničemer izkazal možnosti nastanka motenj za delovanje organa, če bi bil dokument razkrit javnosti. Navajanje abstraktnih zakonskih določb namreč ne dosega zadostnega nivoja konkretizacije motenj. Povedano drugače, organ v odločbi ni izkazal oziroma konkretiziral škode (motenj), vzročne zveze, škodljivega dejstva in drugih okoliščin, ki bi nedvomno potrjevale (drugi) pogoj za obstoj obravnavane izjeme;
Tudi sicer ni podanih drugih okoliščin, ki bi prepričljivo kazale na interno naravo zahtevanih dokumentov ter na možnost nastanka motenj za delovanje organa na področju temeljne ali spremljajočih pristojnosti.
2.6. Neobstoj drugih izjem od prostega dostopa do informacije javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preskusil, ali se v zahtevanih dokumentih nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V okviru vsebinskega preskusa je bilo ugotovljeno, da vsebina odobrenih dokumentov ne predstavlja nobene od preostalih izjem od prostega dostopa.
3. Neobstoj drugih dokumentov
Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga le z dokumenti, navedenimi v izreku te odločbe oziroma v točki 2.2.2. te obrazložitve. Ti dokumenti po vsebini ustrezajo splošno formuliranim zahtevam I, II in III. Obstoj drugih dokumentov, ki bi objektivno ustrezali posameznim zahtevkom, v pritožbenem postopku ni bil ugotovljen. O tem se je Pooblaščenec prepričal na podlagi:
izvedenega ogleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva pri organu,
izjave organa na dopisu, z dne 30. 9. 2009 o tem, da je posredoval vse dokumente, katerih obstoj je bil ugotovljen pri ogledu,
dejstva, da se prosilec do zapisnika o ogledu ni opredelil in
dejstva, da po mnenju Pooblaščenca ni podanih dejstev in okoliščin, ki bi zbujale dvom v resničnost trditev organa, izraženih v izpodbijani odločbi, v izjavi na dopisu, z dne 30. 9. 2009 in pri izvedenem ogledu in camera.
V zvezi z navedbo prosilca, da organ skriva eno od prijav na delovno mesto, Pooblaščenec pri ogledu ni ugotovil obstoja drugih dokumentov, kot so tisti, ki so navedeni v točki 2.2.2. Med razpoložljivimi oziroma odobrenimi dokumenti je tudi prijava na delovno mesto, pri tem pa iz vsebine ni mogoče ugotoviti, ali gre za »prvo« ali »drugo« prijavo, in ali sta bili dejansko vloženi dve prijavi. S to odločbo je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilcu posredovati kopijo prijave prosilca na delovno mesto, z dne 19. 3. 2008 (s prilogami), za katero je bilo nedvomno ugotovljeno, da organ z njo dejansko razpolaga. To je torej dokument, ki po vsebini najtesneje ustreza 1. in 2. zahtevku v zahtevi II.
4. O drugih ovirah za razkritje informacij javnega značaja
Organ je v izpodbijani odločbi še navedel, da se posamezni zahtevki nanašajo na dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je sam dostavil organu.
Pooblaščenec ugotavlja, da dejstvo, da je prosilec od organa v postopku dostopa do informacij javnega značaja, želel pridobiti nekatere dokumente, ki jih je organu poslal sam, ni problematično. Katerikoli prosilec je po določbah ZDIJZ upravičen zahtevati katero koli informacijo javnega značaja, ne glede na to, kdo je njen originator. Če so glede nekega dokumenta izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja (kar v konkretnem primeru so) je katerikoli prosilec do tega dokumenta upravičen, razen seveda, če so v njem podatki, ki predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa. ZDIJZ ne predvideva nobenih omejitev pri dostopu do »lastnih« dokumentov. Tudi dokumenti, ki jih organu posreduje prosilec, spadajo med dokumentarno gradivo v smislu Uredbe. Res je, da ima prosilec na voljo (vsaj na abstraktnem nivoju) učinkovitejšo pravno podlago, tj. 30. člen ZVOP-1, ki ureja ustavno pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Vendar to ne izključuje možnosti, da prosilec enak dokument pridobi tudi na drugi podlagi, npr. po določbah ZDIJZ ali ZUP (82. člen). Gre za dve različni pravici, ki imata podobne, ne pa tudi enake učinke. Tudi sicer v praksi niso redki primeri, ko prosilci na podlagi ZDIJZ zahtevajo »svoje« dokumente, ker na primer:
- želijo preveriti, ali organ razpolaga z identičnimi dokumenti, kot jih imajo sami,
- želijo preveriti, ali organ razpolaga s pravimi oziroma avtentičnimi dokumenti,
- želijo preveriti, ali organ z dokumenti sploh razpolaga,
- želijo pridobiti dokumente, ker so jih sami izgubili,
- želijo pridobiti dokumente, ki so bili pri organu kasneje deloma spremenjeni ali dopolnjeni ...
Drugi nameni zakonodajalca pri sprejemanju ZDIJZ, zlasti »izvajanje nadzora nad organi javnega sektorja« in »seznanjanje javnosti z delom organov« te pravice posameznika ne morejo omejevati. Kot je že bilo omenjeno, ZDIJZ ne določa nobenih, niti posrednih ali splošnih omejitev, zato tudi teleološka interpretacija neobstoječe norme ne pride v poštev. Ob tem ne gre pozabiti, da sta »izvajanje nadzora nad organi javnega sektorja« in »seznanjanje javnosti z delom organov« le osrednja, ne pa tudi edina namena ZDIJZ.
5. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec odločitev iz izreka te odločbe sprejel na podlagi določbe prvega odstavka 252. člena, po kateri pritožbeni organ zaradi ugotovljene napačne uporabe materialnega prava, odločbo organa prve stopnje odpravi in s svojo odločbo sam reši zadevo.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka