Prosilec - Občina Kočevje
+ -Številka: 090-51/2009/10
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek
Številka: 090-51/2009/10
Datum: 3.6.2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Kočevje, Ljubljanska 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), št. 478-109/2009-1509 z dne 6. 4. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka izpodbijane odločbe št. 478-109/2009-1509 z dne 6. 4. 2009 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v Cenitev nepremičnin z dne 14. 5. 2008, ki jo je opravil mag. .... in se nanaša na cenitve nepremičnin, ki jih je občina menjavala s podjetjem PROMIT BENZ z dne 20. 8. 2008, pri čemer mora v dokumentu prekriti naslednje podatke:
• na 1. strani vse navedbe v prvi in drugi vrstici pod besedilom »Dunajska 106, Ljubljana«,
• na 2. strani točka 1.1.3. prve, druga in tretja vrstica do prve vejice, in sicer pod navedbo »Ime izvajalca ocenjevanja in zaposlitev«,
• na 7. strani v drugi vrstici navedbo prve črke in priimka inženirja geodezije,
• na 7. strani v predzadnji vrstici navedba imena in priimka pri podpisu posameznika,
• na 10. strani točka 2.1. navedba imena in priimka ter rojstnega datuma in kraja rojstva posameznika ter njegovi funkciji v podjetju,
• na 18 strani navedba imena in priimka posameznika v četrti vrstici predzadnjega odstavka,
• na 24. strani navedba zadnjih štirih besed v drugi vrstici tretje alineje,
• celotna 48. stran.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca kot neutemeljena zavrne. Potrdi se 2. in 3. točka odločbe št. 478-109/2009-1509 z dne 6. 4. 2009.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 27. 2. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in fotokopije naslednjih dokumentov:
1. Cenitev nepremičnin z dne 14. 5. 2008, ki jo je opravil mag. .... in se nanaša na cenitve nepremičnin, ki jih je občina menjavala s podjetjem PROMIT BENZ z dne 20. 8. 2008;
2. Zapisnik o pogajanjih z dne 22. 5. 2008;
3. Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice v korist PROMIT BENZ.
Organ je prosilcu na njegovo zahtevo odgovoril z dopisom št. 478-109/2007-1509 z dne 3. 3. 2009, v katerem mu je sporočil, da se lahko zglasi pri organu in vpogleda v dokumenta pod točko 1 in 2. Pogodbe pod točko 3 organ nima, ker nikoli ni bila sklenjena, zato je prosilcu tudi ne more posredovati. Dne 11. 3. 2009 je nato organ prosilcu posredoval fotokopijo dokumenta pod točko 2.
Prosilec je nato dne 31. 3. 2009 vložil pritožbo zaradi molka organa na Pooblaščenca, saj organ o njegovi zahtevi, ki jo je delno zavrnil, ni izdal ustrezne odločbe. Pooblaščenec je na organ dne 1. 4. 2009 poslal dopis št. 0900-56/2009/2 s katerim je organ pozval naj mu v roku petih dni sporoči razloge za zamudo ali v istem roku odloči z odločbo. Organ je že dne 31. 3. 2009 izdal odločbo št. 478-109/2007-1509, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Prosilcu je omogočil vpogled v dokument pod točko 1, posredoval fotokopijo dokumenta pod točko 2 in zavrnil zahtevo po dokumentu pod točko 3.
Prosilec je nato zoper odločbo dne 16. 4. 2009 vložil pritožbo na organ. V pritožbi navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po ZUP. Pooblaščenec je pritožbo prosilca s strani organa prejel dne 22. 4. 2009 in organ istega dne z dopisom št. 090-51/2009/3 pozval za dostavo dokumentov v zadevi reševanja pritožbe po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zahtevane dokumente s strani organa prejel dne 28. 4. 2009.
Zaradi dodatne in popolne razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 4. 5. 2009 opravil telefonski pogovor z organom, ki je pojasnil, da služnostne pravice v korist PROMIT BENZ organ ni nikoli ustanovil ter da taka pravica navedenega podjetja ne obstaja. Pojasnil je tudi, da taka pravica podjetja tudi ni vpisana v zemljiško knjigo. Ker služnostna pravica ne obstaja, o tem tudi ni nobenega dokumenta.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po ZUP. Pritožbene razloge ZUP ureja v 237. členu, ki določa, da se odločba lahko izpodbija s pritožbo, če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen, če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno, oziroma, če so podane kršitve pravil postopka. Organ druge stopnje ni vezan na pravno kvalifikacijo pritožbenih navedb, temveč lahko sam ugotovi, kateri pritožbeni razlogi bi v posamezni upravni zadevi prišli v poštev kot razlog za poseg v izdano odločbo prve stopnje . Pooblaščenec je ob preučitvi pritožbe prosilca in ob vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da je potrebno poleg preizkusa po uradni dolžnosti opraviti še preizkus ali je bilo dejansko stanje na prvi stopnji pravilno ugotovljeno, torej ali je organ zahtevo prosilca v zvezi z dostopom do fotokopij dokumentov pod točko 1 in 3, utemeljeno delno zavrnil. To je Pooblaščenec tudi storil, kar je razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve. Pooblaščenec v okviru pritožbenega postopka ni obravnaval pravice do dostopa prosilca do dokumenta pod točko 2, saj je organ prosilcu izročil fotokopijo tega dokumenta in je zahtevi prosilca v tem delu ugodil.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
1.1. Delovno področje organa
Delovno področje organa je definirano v Zakonu o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/2005, uradno prečiščeno besedilo; ZLS). Kot določa 2. člen ZLS so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Po 21. členu ZLS občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim opravlja naslednje naloge: upravlja občinsko premoženje, omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva, skrbi za red v občini in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti organizira občinsko upravo ter ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
Prosilec je od organa zahteval dokumente v zvezi s postopkom, ki ga predvidevata Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 14/2007; ZSPDPO) ter Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št. 84/2007; Uredba), ki ju mora organ spoštovati v zvezi z razpolaganjem in s pridobivanjem premoženja občine, kar je ena od temeljnih nalog organa. Organ je, kot bo razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve, zahtevane dokumente pridobil v zvezi z opravljanjem nalog v skladu z ZSPDPO in Uredbo.
Po 33. členu ZLS je župan občinski organ, ki zastopa in predstavlja občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Upoštevaje 49. člen ZLS občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ustanovi občinsko upravo ter določi njene naloge in notranjo organizacijo. Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Pooblaščenec ugotavlja, da je izpodbijano odločbo izdal direktor občinske uprave Občine Kočevje, ki je po navedbah na spletni strani organa , tudi uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja.
Vse zgoraj navedeno pomeni, da organ sodi med organe, ki so v celoti zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zahtevane informacije pa spadajo v njegovo delovno področje.
1.2. Razpolaganje z dokumenti in materializirana oblika dokumentov
a) Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice v korist PROMIT BENZ:
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu zavrnil dostop do Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice v korist PROMIT BENZ, ker naj dokument, ki ga prosilec zahteva, ne bi obstajal. Pooblaščenec je dne 4. 5. 2009 z organom opravil telefonski pogovor, o katerem je sestavil uradni zaznamek št. 090-51/2009/5. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da služnostna pravica v korist podjetja Promit Benz nikoli ni bila ustanovljena, zato o tem ne obstaja nobena pogodba ali kak drug dokument. Organ je pojasnil še, da služnostna pravica v zemljiški knjigi ni vpisana. Služnostna pravica podjetja Promit Benz torej ne obstaja, zato o tem tudi ni nobenega dokumenta. Vso dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevo prosilca, je organ Pooblaščencu posredoval z dopisom št. 478-109/2007-1509 z dne 23. 4. 2009.
Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da navedbam organa ne bi verjel, saj je organ pokazal veliko mero sodelovanja in pripravljenosti prosilcu posredovati zahtevane dokumente in v ničemer ni oviral postopka dostopa do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval. Iz navedenih razlogov je organ zahtevo prosilca v tem delu upravičeno zavrnil, saj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Tudi Pooblaščenec je moral v tem delu pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrniti.
b) ostali zahtevani dokumenti
Prosilec je v svoji zahtevi želel dostop še do naslednjih dveh dokumentov:
1. Cenitev nepremičnin z dne 14. 5. 2008, ki jo je opravil mag. .... in se nanaša na cenitve nepremičnin, ki jih je občina menjavala s podjetjem PROMIT BENZ z dne 20. 8. 2008;
2. Zapisnik o pogajanjih z dne 22. 5. 2008 (v nadaljevanju Cenitev nepremičnin);
Fotokopijo zapisnika o pogajanjih z dne 22. 5. 2008 je organ prosilcu posredoval, zato Pooblaščenec v tem delu odločbe organa v okviru pritožbenih navedb prosilca ni preizkušal, saj je prosilec z zahtevkom v tem delu uspel.
Glede dokumenta Cenitev nepremičnin organ nikoli ni oporekal, da bi dokument obstajal ter da z njim razpolaga, zavrnil je le posredovanje fotokopije dokumenta prosilcu ter mu omogočil le vpogled, saj je v postopek na prvi stopnji na podlagi 44. člena ZUP, pritegnil avtorja zahtevanega dokumenta, ki je izrecno povedal, da gre v primeru zahtevanega dokumenta za njegovo avtorsko delo in da za navedene namene v skladu z določbami ZDIJZ dovoljuje zgolj vpogled vanj.
Organ je navedeni dokument Pooblaščencu posredoval, zato seveda ni dvoma, da organ z dokumentom razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki.
2. Dostop do informacij, ki predstavljajo varovano avtorsko delo
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Organ je v konkretnem primeru prosilcu dovolil vpogled v dokument Cenitev nepremičnin. Kot razlog za svojo odločitev je navedel, da gre za dokument, ki je varovan skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Prosilcu je organ zato omogočil le vpogled v Cenitev nepremičnin, in sicer tako, da bi se ta lahko seznanil z njegovo vsebino na način, kot ga določa 25. člen ZDIJZ.
Pooblaščenec je moral v pritožbenem postopku ugotoviti ali je organ prosilcu upravičeno omogočil le vpogled v zahtevani dokument oziroma, ali je prosilec upravičen do posredovanja fotokopije omenjenega dokumenta.
Pooblaščenec je navedeni dokument najprej preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela.
Predpostavke, ki jih je potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so tako:
• individualnost,
• intelektualnost,
• stvaritev,
• področja ustvarjalnosti,
• izraženost.
Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Avtorsko delo je delo človekovega intelekta, gre za intelektualno stvaritev. Hkrati intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so znanost, književnost ali umetnost. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
ZASP v 5. členu našteva tipe avtorskih del. V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Dokument, ki ga zahteva prosilec, je strokovno (izvedensko) mnenje oziroma študija, ki temelji na (ekonomski) znanosti in znanju avtorja dokumenta. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani dokument izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumenta Pooblaščenec ocenjuje tudi, da ima dokument zadostno mero individualnosti, saj vsebuje razlage, predloge, mnenje in oceno tržne vrednosti, ki so kot take nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela.
Pooblaščenec ob ugotovitvi, da gre za avtorskopravno varovano delo, ugotavlja tudi, da je organ v konkretnem primeru zahtevani dokument pridobil za namene izvedbe postopka razpolaganja z občinskim premoženjem, pri čemer dela ni naročil in plačal sam. Navedeno izhaja iz dokumenta »Naročitev cenitve«, kjer kot naročnik in plačnik ni naveden organ, temveč pravna oseba zasebnega prava (naročnik). Ker dela ni naročil in plačal organ sam, na tem delu organ seveda tudi nima nikakršnih materialnih avtorskih pravic. Razpolaga zgolj z izvodom zahtevanega dokumenta, ki ga je pridobil za namene izvedbe postopka razpolaganja z občinskim premoženjem. Podjetje, ki je v dokumentu »Naročitev cenitve«, navedeno kot dobavitelj (v nadaljevanju podjetje), v pravnem prometu ponuja storitve, ki so bile naročene in ker take storitve opravljajo zaposleni pri podjetju, je očitno, da je avtor svoje materialne avtorske pravice prenesel na podjetje. ZASP v 101. členu namreč določa, da kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Podjetje torej po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanih dokumentih (avtorskih delih). Pooblaščenec tako ponovno poudarja, da organ na zahtevanem avtorskem delu nima nikakršne materialne avtorske pravice (razen materialne avtorske pravice na izvodu, ki ga poseduje)
O stranski intervenciji
Organ, ki z dokumentom razpolaga, čeprav ni niti njegov originator niti naročnik, je podjetju in avtorju, ki sta po določbah ZASP nosilca materialne avtorske pravice reproduciranja ter moralnih avtorskih pravic, nudil možnost sodelovanja v postopku v zvezi z ugotavljanjem načina dostopa do informacije javnega značaja (vpogled ali fotokopija). V skladu z navedenim je organ na podlagi 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba in prvega odstavka 138. člena ZUP, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, dne 3. 3. 2009 od podjetja pridobil mnenje, v katerem le-ta sporoča, da gre v primeru dokumenta Cenitev nepremičnin za avtorsko pravno varovano delo ter da ima pomisleke do dovolitve fotokopiranja avtorskih del.
Ker je namen izjeme glede načina dostopa do informacije javnega značaja varovanje avtorja dela oziroma imetnika materialnih avtorskih pravic, je iz navedenega očitno, da imata v konkretnem primeru podjetje in avtor sam še vedno močan interes na izdelanem avtorskem delu in torej potrebujeta in pričakujeta varstvo svojih pravic. Formalno pravno gledano je namreč podjetje še vedno nosilec materialnih avtorskih pravic, ker le-te niso bile izključno prenesene na naročnika. Na naročnika je bila neizključno prenesena le pravica distribuiranja konkretnega izvoda, ki ga je od avtorja pridobil. Navedeno izhaja iz dejstva, da med naročnikom in podjetjem ni bila sklenjena pogodba po 99. členu ZASP, gre pa nedvomno za izdelavo naročenega avtorskega dela. V takem primeru namreč velja domneva iz 99. člena ZASP, da je bila na naročenem avtorskem delu na naročnika prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja (konkretnega izvoda) avtorskega dela. ZASP v 75. členu določa tudi, da če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno se šteje, da je bil dogovorjen neizključni prenos, da velja samo za Republiko Slovenijo in da velja za čas, ki je običajen za to vrsto del. Vse navedeno pomeni, da z vsemi materialnimi avtorskimi pravicami (tudi distribuiranja, razen na izvodih, ki jih ima naročnik oziroma organ) v konkretnem primeru lahko razpolaga le imetnik materialnih avtorskih pravic sam (podjetje), zato je bila potrebna pritegnitev podjetja v postopek.
Iz zgoraj navedenih razlogov je bila odločitev organa, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumenta, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena omogoči zgolj vpogled vanj, v obravnavanem primeru pravilna. Organ na konkretnih izvodih, ki jih ima v posesti, namreč nima nobenih materialnih avtorskih pravic. Reproduciranje in distribuiranje konkretnega dokumenta bi bilo dopustno, v kolikor bi imetnik materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja (podjetje) to izrecno dovolil. V postopek vključeni stranski intervenient (imetnik materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja (podjetje)) pa je jasno izrazil svoje zadržke do tega, da se delo fotokopira in posreduje prosilcu, iz česar je potrebno zaradi načela varstva avtorja sklepati, da fotokopiranja za namen dostopa do informacij javnega značaja ne dovoli.
3. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
3.1. Osebni podatki, katerih razkritje ni dopustno
Pooblaščenec je, po ugotovitvi, da gre pri zahtevanem dokumentu Cenitev nepremičnin za informacijo javnega značaja, v nadaljevanju presojal še, ali morebiti v konkretnem primeru obstoji katera od zakonskih izjem od dostopa do informacij javnega značaja.
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokument Cenitev nepremičnin, predstavlja informacijo javnega značaja, je torej presojal še, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Organ se v svoji odločbi ni skliceval na nobeno od izjem po 6. členu ZDIJZ, vendar je Pooblaščenec dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
Kot je bilo ugotovljeno ob vpogledu v zahtevani dokument, le-ta vsebuje nekatere osebne podatke posameznikov. Pooblaščenec je zato presojal, ali so v konkretnih primerih podane izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v dokument ugotovil, da le-ta vsebuje navedbe osebnih podatkov, ki so navedeni na način, ki omogoča identifikacijo posameznika, saj gre za navedbe osebnih imen, zaposlitev, funkcij posameznika v podjetju, ki sodi v zasebni sektor, navedbe rojstnega datuma in kraja posameznika ter navedbe osebnih podatkov o stanovalcih stanovanjske stavbe na Ljubljanski 26a v Kočevju. Vsi našteti osebni podatki so v dokumentu opredeljeni tako, da je, v kolikor ostanejo razkriti, identifikacija posameznikov, na katere se nanašajo, enostavna in ne terja posebnega napora. Na 48. strani dokumenta je naveden življenjepis posameznika, ki je sestavljen tako, da je potrebno celotno 48. stran dokumenta prekriti.
Po mnenju Pooblaščenca način identifikacije ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali zahteval veliko časa, v kolikor bi podatke, za katere je Pooblaščenec odločil, da jih je potrebno prekriti, pustili razkrite. Podatki so namreč navedeni tako, da je identifikacija posameznika mogoča na relativno enostaven način (navedbe imen in priimkov, naslovov, rojstnih datumov, funkcij posameznikov v podjetjih…). Iz tega razloga je Pooblaščenec odločil, da gre v primeru v izreku te odločbe navedenih podatkov za osebne podatke, ki pomenijo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno ali prosilec morebiti že razpolaga z v dokumentih vsebovanimi osebnimi podatki (npr. ime in priimek avtorja dokumenta Cenitev nepremičnin). Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to ne pomeni, da jih iz zahtevanih dokumentov ni potrebno izbrisati. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes.
3.2. Druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec ugotavlja, da dokument Cenitev nepremičnin, ne vsebuje nobene od preostalih izjem od dostopa do informacij javnega značaja iz 1. in 2. ter 4. do 11. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v dokumentu Cenitev nepremičnin, je Pooblaščenec torej presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način kot izhaja iz izreka te odločbe postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
5. Zaključek
V okviru preizkusa po uradni dolžnosti je Pooblaščenec ugotovil, da je 1. točka izreka napadene odločbe nejasna. Pravna teorija namreč navaja, da je odločba oblastni, enostranski, avtoritativni, konkretni upravni akt z določenimi pravnimi posledicami, ki pomeni odločitev o predmetu upravne zadeve, torej meritorno odločitev o pravici ali obveznosti stranke. Zaradi oblastnega odločanja organa je torej zahteva po natančnosti, določnosti in izvršljivosti toliko bolj podana. Izrek je najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vsebino izreka natančneje ureja 213. člen ZUP, ki v prvem odstavku določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V šestem odstavku 213. člena pa je določeno, da mora biti izrek kratek in določen, zakon pa dopušča, da je lahko, če je potrebno, razdeljen na več točk.
Pooblaščenec je ugotovil, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe nejasna, saj je organ navedel, da se »zahtevi prosilca za fotokopijo in vpogled listine … delno ugodi«, pri čemer ni konkretiziral v katerem delu se zahtevi prosilca ugodi – v delu, ki se nanaša na vpogled ali v delu, ki se nanaša na fotokopije oziroma kaj v izreku predstavlja delno ugoditev. Takšen izrek je v toliki meri nedoločen, da ni jasno, kakšna je dejanska odločitev organa.
Ker je organ pri oblikovanju 1. točke izreka izpodbijane odločbe ravnal v nasprotju z 213. členom ZUP je Pooblaščenec 1. točko izpodbijane odločbe odpravil in v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Prvi odstavek 251. člena ZUP določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu.
Pooblaščenec je v okviru preizkusa odločbe po uradni dolžnosti ugotovil tudi, da je organ prosilcu očitno želel omogočiti vpogled v Cenitev nepremičnine tako, da ni upošteval določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (navedeno sicer ne izhaja iz izreka odločbe, saj je ta v tem delu popolnoma nejasen, temveč izhaja iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe). Pooblaščenec zato organu pojasnjuje, da mora organ, preden dovoli vpogled v zahtevani dokument, vedno preveriti ali morebiti dokument ne vsebuje katere izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru zahtevani dokument vsebuje osebne podatke posameznikov, kar predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi tega je bilo potrebno opraviti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kar je Pooblaščenec v pritožbenem postopku tudi storil in izhaja iz izreka te odločbe. Organ je s svojo odločbo namreč prosilcu omogočil vpogled v celoten dokument, kar pa z vidika varstva osebnih podatkov in določb ZVOP-1, ni dopustno.
Pooblaščenec je tako odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v dokumente, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu z 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Prosilec lahko sproži upravni spor tudi zoper 2. in 3. točko odločbe Občine Kočevje, Ljubljanska 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), št. 478-109/2009-1509 z dne 6. 4. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka