Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-45/2009/6
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Ali dokument obstaja
Številka: 090-45/2009
Datum: 13. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi Odvetniške pisarne Ulčar&partnerji d.o.o., Vojkova 52, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 4. 2009, zoper sklep in odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Tržaška cesta 19/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 033-2/2009,35-46 z dne 6. 4. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi zoper sklep se ugodi in izpodbijani sklep, št. 033-2/2009,35-46 z dne 6. 4. 2009, se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- izhodni dokument, št. 13 z dne 8. 1. 2007, e-poizvedba pri Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor za oddajo naročila analize;
- e-dokument z dne 8. 1. 2007, spremni dopis zaprosila za analizo pri EPF Maribor;
- dokument, št. 16-242-79/2006,13 z dne 8. 1. 2007, zaprosilo oziroma poizvedba pri EPF Maribor za oddajo naročila analize;
- dokument EPF Maribor z dne 12. 1. 2007, odgovor na poizvedbo za oddajo naročila;
- izhodni dokument, št. 15 z dne 19. 1. 2007, e-poizvedba pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ekonomski inštitut, za oddajo naročila analize;
- dokument, št. 16-242-79/2006,15 z dne 19. 1. 2007, zaprosilo oziroma poizvedba pri PF Ljubljana (EI) za oddajo naročila analize;
- zahtevek za izdajo naročilnice, št. 8/2007 z dne 13. 2. 2007;
- naročilnica, št. 8/2007 z dne 13. 2. 2007;
- račun, št. 4/07 z dne 19. 2. 2007, izdan pri EI PF Ljubljana, znesek 834,58 EUR + DDV;
- odredba za plačilo, št. 1315-07-00051-0001 z dne 22. 2. 2007;
pri čemer mora na računu, št. 4/07 z dne 19. 2. 2007, prekriti naslednje osebne podatke: ime, priimek in podpis osebe, ki je račun izdala.
2. Pritožba zoper odločbo, št. 033-2/2009,35-46 z dne 6. 4. 2009, se kot neutemeljena zavrne.
3. V tem postopku stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je z vlogo z dne 9. 3. 2009 zahteval posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:
1. sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8;
2. zapisnik o odpiranju ponudb v postopku oddaje javnega naročila za izvedbo Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8;
3. poročilo o oddaji javnega naročila za izvedbo Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8;
4. obvestilo o oddaji javnega naročila za izvedbo Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8;
5. pogodbo med Komisijo za preprečevanje korupcije in Ekonomskim inštitutom Pravne fakultete v Ljubljani za izvedbo Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8;
6. Makroekonomsko analizo Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani o nakupu oklepnih vozil 8x8, pripravljeno po naročilu Komisije za preprečevanje korupcije.
Organ je zahtevo prosilca v delu, označenem z zaporednimi številkami od 1. do 5., zavrgel s sklepom, v delu zahteve, označenem s 6. točko, pa zavrnil z odločbo. Navedena sklep in odločba predstavljata dokument s št. 033-2/2009,35-46 z dne 6. 4. 2009. V obrazložitvi tega dokumenta je organ pojasnil, da je na podlagi 129. člena ZUP zahtevo najprej preizkusil in v delu pod zaporednimi številkami 1., 2., 3., 4. in 5. ugotovil, da gre za neobstoječe informacije. Račun za opravljeno storitev »Makroekonomska analiza …« z dne 21. 2. 2007 znaša 834,58 eurov brez DDV. Materialni predpis, tj. Zakon o javnih naročilih (ZJN-2), dokumentacije, ki jo prosilec zahteva, pri javnih naročilih s tako višino zneska ne določa. Po mnenju organa gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker je prosilec zahteval nekaj, kar ob upoštevanju materialnega predpisa ne obstaja. Zato je organ v tem delu zahtevo prosilca zavrgel s sklepom (1. točka prvega odstavka 129. člena). V nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega akta je organ pojasnil, da je prosilec v delu pod zaporedno številko 6. zahteval »Makroekonomsko analizo …« , naročeno in izdelano za potrebe organa v postopku načelnega mnenja št. 134. Ko je organ ugotovil, da so v istem primeru podani razlogi za sum kaznivih dejanj, storilec katerih se preganja po uradni dolžnosti, je organ o tem obvestil organe odkrivanja in pregona. Slednji so v skladu s svojimi pristojnostmi Makroekonomsko analizo skupaj z drugim gradivom zasegli, ker so ocenili, da je pomembna za kazenski postopek. Zato je organ ta del zahteve zavrnil na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je dne 10. 4. 2009 prejel pritožbo prosilca zoper sklep in odločbo, št. 033-2/2009,35-46 z dne 6. 4. 2009. Prosilec v I. točki pritožbe navaja, da okoliščina, kakšen je dejansko bil postopek naročila priprave Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8, prosilcu ni mogla biti znana. Organ namreč na svojih spletnih straneh izvedbe predmetnega naročila ni objavil, niti ni objavil dejstva, da je bilo to naročilo zaključeno. Prosilec zato zahteve sploh ne more opredeliti, saj mu ne more biti vnaprej znana vrednost naročila, posledično pa tudi postopek in dokumenti, ki so v zvezi s tem nastali. Po mnenju prosilca je razumljivo, da se zahteva navezuje na najširši možni obseg dokumentov, ki lahko nastanejo v postopku in jo je zato treba razlagati na način, da se zahteva vsa dokumentacija o predmetnem javnem naročilu. Prosilec meni, da bi bil organ dolžan zahtevo vsebinsko obravnavati in odločati o vprašanju, ali ima prosilec pravico do vseh dokumentov, ki se nanašajo na predmetno javno naročilo. Prosilec zatrjuje, da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer določbo 1. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, saj informacije javnega značaja o javnem naročilu, na katerega se navezuje zahteva, obstajajo, zato je navedba organa, da dokumentacije ni, neresnična. Nadalje prosilec navaja, da utemeljeno verjame, da je bilo predmetno naročilo oddano s pogodbo, saj je v primeru naročanja storitev, upoštevajoč 10. člen Pravilnika o javnem naročanju organa, oddaja naročila z naročilnico izključena. Prosilec meni, da to potrjuje tudi narava storitve same. Kot izhaja iz mnenja organa, št. 134 z dne 29. 5. 2008, je med organom in izvajalcem morala potekati določena korespondenca, in sicer najmanj glede postavitve vprašanj, na katera naj mnenje odgovori in glede dostave potrebne dokumentacije s strani organa izvajalcu. Navedeno zahteva pogodbeno ureditev, saj se izvajalec do posameznih vprašanj, ki so predmet naročila, sploh ne bi mogel opredeliti. Ta korespondenca ima po mnenju prosilca naravo pogodbe, na katero se navezuje obravnavana zahteva. Skladno z določili Obligacijskega zakonika se za pogodbo ne zahteva posebna oblika, razen če zakon ne določa drugače. ZJN-2 sicer določa drugače in prosilec lahko upravičeno zaupa, da bodo oblastni organi pri svojem delu ravnali v skladu s predpisi (po mnenju prosilca bi to v konkretnem primeru narekovalo sklenitev pisne pogodbe), vendar prosilec ne more trpeti neugodnih posledic, če organ predpise krši. Prosilec zatrjuje, da je organ tudi v tem primeru kršil določbo 1. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, saj informacije javnega značaja o javnem naročilu, na katerega se navezuje zahteva, obstajajo, organ pa se o tem dejstvu spreneveda. I. točko pritožbe prosilec zaključi z ugotovitvijo, da je izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti, zahtevi prosilca pa ugoditi in prosilcu omogočiti dostop do fotokopij celotne dokumentacije, povezane s postopkom naročila Makroekonomske analize o nakupu oklepnih vozil 8x8. V II. točki pritožbe prosilec navaja, da je sklicevanje organa na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ očitno napačno in v neposrednem nasprotju z obrazložitvijo sklepa. Makroekonomska analiza Ekonomskega inštituta Pravne fakultete o nakupu oklepnih vozil 8x8 je bila namreč pripravljena po naročilu organa v postopku javnega naročanja. To potrjuje tudi organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Trditev, da naj bi šlo za podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona, je zato neresnična. Zahteva se navezuje na podatek, pridobljen v postopku javnega naročanja, ki je javen. Okoliščina, da je taka informacija tudi del dokumentacije, zbrane v kazenskem postopku, na navedeno dejstvo ne more vplivati, niti ne more vplivati na njegovo razumevanje. Prosilec navaja, da je povsem jasno, da informacija v kazenskem postopku ni bila pridobljena, niti ni bila v zvezi z njim sestavljena. Prosilec meni, da je toliko manj pojmovno mogoče, da bi lahko kakorkoli škodljivo vplivala na njegovo izvedbo. Po mnenju prosilca oboje predstavlja pogoj, da lahko organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne, ki ni izpolnjen. Prosilec zatrjuje, da je odločba nepravilna in jo je treba odpraviti, zahtevi prosilca pa ugoditi tako, da se mu omogoči dostop do Makroekonomske analize Ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani o nakupu oklepnih vozil 8x8, pripravljeno po naročilu organa. Na koncu pritožbe prosilec še pripominja, da je Makroekonomska analiza del upravnega postopka (po načelu subsidiarnosti), ki se je končal z izdajo načelnega mnenja št. 134. Javnost navedenega dokumenta po mnenju prosilca izhaja tudi iz te okoliščine, saj je preučitev Makroekonomske analize potrebna že za pravilno razumevanje načelnega mnenja št. 134.
Organ sklepa in odločbe po prejemu pritožbe prosilca ni nadomestil z novim sklepom oziroma odločbo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 033-2/2009,51 z dne 10. 4. 2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je poleg pritožbe prosilca in izpodbijanega sklepa ter odločbe priložil še Zapisnik o zasegu predmetov, št. (2233-1) z dne 24. 6. 2008, ki ga je izdelala Generalna policijska uprava MNZ. Pri tem je pojasnil, da je iz zapisnika razvidno, da so pooblaščene uradne osebe Policije za namen kazenskega postopka zasegle tudi Makroekonomsko analizo, kar je po mnenju organa zakonit razlog za zavrnitev pritožnikove zahteve, kot je navedel že v izpodbijani odločbi. Od trenutka, ko je gradivo zaseženo za ta namen, organ niti ni več pravi naslov za dostop do tega gradiva, ker z njim razpolagajo organi odkrivanja in pregona. V nadaljevanju dopisa je organ pojasnil še, da glede dostopa do gradiva javnega naročila za izdelavo predmetne analize organ nima nobenih zadržkov, da prosilcu sam pošlje fotokopije tega gradiva. Če bi prosilec v vlogi izkazal namen, bi mu v tem delu zahteve organ ugodil že na podlagi prve vloge. Ker pa je prosilec izrecno zahteval nekaj, česar organ nima, je organ v tem delu zahtevo zavrgel.
Pooblaščenec je organ z dopisom, št. 090-45/2009/2 z dne 20. 4. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP in s prvim odstavkom 10. člena ZInfP pozval, da mu pošlje v izvirniku fotokopije celotnega gradiva javnega naročila za izdelavo Makroekonomske analize nakupa oklepnih vozil 8x8, vključno z izdelano Makroekonomsko analizo nakupa oklepnih vozil 8x8.
Organ je Pooblaščencu z dopisom, št. 033-2/2009,58 z dne 24. 4. 2009, posredoval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. izhodni dokument, št. 13 z dne 8. 1. 2007, e-poizvedba pri Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor za oddajo naročila analize;
2. e-dokument z dne 8. 1. 2007, spremni dopis zaprosila za analizo pri EPF Maribor;
3. dokument, št. 16-242-79/2006,13 z dne 8. 1. 2007, zaprosilo oziroma poizvedba pri EPF Maribor za oddajo naročila analize;
4. dokument EPF Maribor z dne 12. 1. 2007, odgovor na poizvedbo za oddajo naročila;
5. izhodni dokument, št. 15 z dne 19. 1. 2007, e-poizvedba pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ekonomski inštitut, za oddajo naročila analize;
6. dokument, št. 16-242-79/2006,15 z dne 19. 1. 2007, zaprosilo oziroma poizvedba pri PF Ljubljana (EI) za oddajo naročila analize;
7. zahtevek za izdajo naročilnice, št. 8/2007 z dne 13. 2. 2007;
8. naročilnica, št. 8/2007 z dne 13. 2. 2007;
9. račun, št. 4/07 z dne 19. 2. 2007, izdan pri EI PF Ljubljana, znesek 834,58 EUR + DDV;
10. odredba za plačilo, št. 1315-07-00051-0001 z dne 22. 2. 2007;
11. Makroekonomska analiza nakupa 8x8 (v nadaljevanju Makroekonomska analiza nakupa vozil 8x8).
Pooblaščenec je na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije naslovil dopis, št. 090-45/2009/4 z dne 12. 5. 2009, s katerim je navedeni organ prosil, da mu sporoči, ali je v zvezi z dokumenti, ki jih v obravnavani zadevi zahteva prosilec, v teku kakšen postopek kazenskega pregona ter ali bi z razkritjem kateregakoli dela dokumentacije, ki jo zahteva prosilec, nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je v dopisu, št. Kt-S(1)-17/08-BZH-sk z dne 18. 5. 2009, pojasnilo, da se Makroekonomska analiza nakupa vozil 8x8 nanaša na nakup srednje oklepno kolesnih vozil – 8 x 8, v zvezi s katerim je predkazenski postopek oziroma t.i. policijska preiskava zaradi obsežnosti zadeve še vedno v teku in še ni zaključena. Pri tem je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije opozorilo, da predkazenski postopek ni javen, tako kot je kazenski postopek po vložitvi obtožnega akta v fazi glavne obravnave. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je ocenilo, da bi lahko nastale hujše škodljive posledice za sam predkazenski postopek, če bi se prosilec seznanil z zaprošenim dokumentom, in sicer s tem, da bi bilo moteno sodelovanje slovenskih varnostnih organov s tujimi varnostnimi organi. Sodelujoče države v predkazenskem postopku si medsebojno izmenjujejo zbrane dokaze in tudi skupno opravljajo določena preiskovalna dejanja oziroma opravila. Če bi se prosilcu omogočil dostop do informacij iz Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8, bi se te lahko oziroma bi se pojavile tudi v javnosti, kar bi lahko negativno vplivalo na sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, ali bi se celo onemogočilo nadaljnje sodelovanje, saj bi prišlo do zmanjšanja medsebojnega zaupanja. Poleg tega bi to lahko še posebej vplivalo na preiskovanje v Sloveniji, saj še vedno niso opravljena vsa preiskovalna dejanja oziroma opravila. Če bi se javnost seznanila z vsebino Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8, določenih preiskovalnih opravil morda ne bi bilo mogoče več opraviti, ali pa rezultati predkazenskega postopka morda ne bi odražali dejanskega stanja. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije na koncu dopisa navaja še, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ne more biti močnejši od interesa, da se zaprošeni podatki zavarujejo zaradi vodenja predkazenskega postopka.
Pritožba prosilca zoper sklep je utemeljena, pritožba prosilca zoper odločbo ni utemeljena.
1. Splošno o informacijah javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ v konkretni zadevi kot samostojen državni organ (4. člen Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPKor)) že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, v takšnem primeru pa organ nosi dokazno breme.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (ZDIJZ za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
2. Pritožba zoper sklep o zavrženju 1., 2., 3., 4. in 5. točke zahteve
2.1. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ v 17. členu prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tako ne sme zahtevati podatkov, kot so na primer točna poimenovanja oziroma naslovi dokumentov, saj so le-ta lahko poimenovana na podlagi internih predpisov, ki zunanjim subjektom niso nujno znana. Dovolj je, da prosilec okvirno navede vsebino ali druge podatke za iskanje.
Upoštevati je treba, da prosilec pogosto ne ve, s katerimi vrstami dokumentov organ razpolaga. Organ je, ne glede na formulacijo zahteve, prosilcu dolžan dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, s katerimi vrstami dokumentov z določenega področja razpolaga. V takšnem primeru bi bilo smotrno tudi v Sloveniji razmisliti o možnosti, ki je uveljavljena v praksi nekaterih tujih držav, da organ prosilca lahko povabi k sebi in mu predoči problem, nato pa skupaj ugotovita, kaj je dejansko prosilec želel in izločita nerelevantne dokumente. Ob vsem tem se morajo tudi prosilci zavedati, da bolj, ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato je priporočljivo, da stranka navede vse, kar o iskanem dokumentu ve, kot na primer, kdaj in kje je nastal, kateri organ ga je ustvaril oziroma poslal, kakšna je njegova vsebina, številka, oblika ipd. S podrobnim opisom informacij se prosilec hkrati izogne možnosti, da bi organ terjal dopolnitev zahteve ali jo zaradi nepopolnosti celo zavrgel (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194).
Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja torej pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta. Takšna zahteva bi bila upravičena zgolj v primeru, ko bi bile dodatne podrobnosti nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Pri tem pa količina dela, ki bi jo organ imel zaradi omejenega opisa zahtevane informacije oziroma dokumenta, ni pomembna.
ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
2.2. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec ali stranka, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (na primer pisno ali z vabilom) ali manj formalen (na primer po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Pooblaščenec poudarja, da mora organ, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu.
2.3. Presoja vsebine zahteve za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru
2.3.1. Formalne sestavine ter razumljivost in zmožnost obravnave 1., 2., 3., 4. in 5. točke zahteve (obstoj primerne stopnje določnosti)
Po skrbnem pregledu 1., 2., 3., 4. in 5. točke obravnavane zahteve z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 17. člen ZDIJZ, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca v obravnavanem primeru vsebuje vse zakonsko določene sestavine. V konkretnem primeru je potrebno le razjasniti vprašanje, ali je zahteva oblikovana na takšen način, da je razumljiva in da jo je mogoče obravnavati na podlagi opisa zahtevanih informacij, tj. ali v konkretnem primeru obstaja primerna stopnja določnosti.
Prosilec je v zahtevi navedel temeljne dokumente, ki naj bi na podlagi določb 10. člena Pravilnika o javnem naročanju organa in na podlagi določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-2) nastali od uvedbe do zaključka postopka javnega naročanja priprave Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8, pri čemer gre za primeroma in ne izrecno navedene dokumente, iz katerih bi bilo mogoče razbrati potek tega postopka. Pooblaščenec pritrjuje pritožbenim navedbam, iz katerih izhaja, da prosilcu ne more biti znana vrednost naročila, ker organ izvedbe tega naročila ni javno objavil, zato tudi prosilec ni mogel bolj podrobno identificirati zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec tudi ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih ne bi sledil navedbam prosilca, s katerimi zatrjuje, da se zahteva navezuje na najširši možni obseg dokumentov, ki lahko nastanejo v takšnem postopku, zato jo je potrebno razlagati na ta način, da se zahteva vsa dokumentacija v predmetnem javnem naročilu. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec, skladno s 17. členom ZDIJZ, informacijo, s katero se želi seznaniti, opredelil s primerno stopnjo določnosti, ki omogoča identifikacijo dokumentov, s katerimi organ razpolaga.
Ugotovitev Pooblaščenca temelji zlasti na dejstvu, da že iz same obrazložitve izpodbijanega sklepa ter tudi iz dopisov organa, št. 033-2/2009,51 z dne 10. 4. 2009 in št. 090-45/2009/2 z dne 20. 4. 2008, izhaja, da je organ na podlagi zahteve prosilca ugotovil, na kateri postopek se zahteva nanaša, kar je zagotovo v prid pritožbenim navedbam prosilca. Pri tem Pooblaščenec pripominja, da, kot izhaja že iz navedb v točki 2.1. in v točki 2.2. obrazložitve te odločbe, je organ dolžan upoštevati dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, s katerimi vrstami dokumentov organ razpolaga, zaradi česar od prosilca ne sme zahtevati, da povsem določno identificira zahtevane dokumente. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da organ, ki ugotovi, da s točno takšnimi dokumenti, kot jih je poimenoval prosilec, ne razpolaga, poseduje pa smiselno podobne dokumente, pri tem pa mu ni povsem jasno, ali so predmet zahteve prosilca morda ti dokumenti, je prosilca dolžan napotiti na ustrezen popravek oziroma dopolnitev zahteve oziroma mu nuditi ustrezno pomoč v smislu drugega odstavka 18. člena ZDIJZ.
Iz dokumentacije v obravnavani zadevi očitno izhaja, da organ ni ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve prosilca. Čeprav je organ menil, da se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so nastali v postopku naročanja izdelave Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8, prosilcu z ničemer ni omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil oziroma pojasnil svojo zahtevo. Sicer pa je po prepričanju Pooblaščenca, kot je navedeno že zgoraj, v obravnavani zahtevi prosilca navedenih dovolj podatkov, da jo je moč opredeliti kot zahtevo zzadostno mero določnosti, tako da omogoča organu identifikacijo dokumentov, ki bi vsebovali nekatere zahtevane informacije. Zahtevane informacije so po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljene, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati, ne da bi bila za to potrebna dodatna dopolnitev zahteve.
2.3.2. Odločanje Pooblaščenca o 1., 2., 3. , 4. in 5. točki zahteve prosilca
Organ, ki odloča v upravnem postopku, po prejemu vloge najprej preveri, če so izpolnjene procesne predpostavke za začetek postopka. Če so le-te izpolnjene, organ preide na meritorno presojo o utemeljenosti vloge, v nasprotnem primeru pa vlogo zavrže. ZUP v prvem odstavku 129. člena navaja primere, ko se zahteva s sklepom zavrže.
Organ je izdajo sklepa o zavrženju 1., 2., 3., 4. in 5. točke zahteve prosilca oprl na 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, pri čemer je pojasnil, da gre v obravnavanem primeru za absolutno stvarno nepristojnost, ker je prosilec zahteval nekaj, kar ob upoštevanju materialnega predpisa (ZJN-2) ne obstaja. Pooblaščenec uvodoma zgolj pripominja, da se stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje. V obravnavanem primeru gre za poseben upravni postopek, ki ga ureja ZDIJZ, ki v 1. členu opredeljuje organe, zavezane za posredovanje informacij javnega značaja, torej opredeljuje stvarno pristojne organe za odločanje o zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, med katere v konkretnem primeru sodi tudi organ, kot je bilo ugotovljeno v 1. točki obrazložitve te odločbe. Upoštevaje navedeno v obravnavanem primeru izpodbijanega sklepa ni mogoče opreti na 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je stvar, na katero se obravnavana vloga nanaša, upravna zadeva, katere reševanje je urejeno v ZDIJZ. Za primere absolutne stvarne nepristojnosti gre namreč, kadar stranka zahteva nekaj, kar ji organ glede na načelo zakonitosti sploh ne more priznati z upravno odločbo (več o tem v Zakonu o splošnem upravnem postopku s komentarjem, prof. dr. Tone Jerovšek, prof. dr. Gorazd Trpin et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2004, komentar 129. člena ZUP), o čemer v obravnavanem primeru glede na zgornje ugotovitve ni mogoče govoriti. Iz navedenega izhaja, da je organ v izpodbijanem sklepu uporabil napačni pravni predpis.
Ugotovitev Pooblaščenca iz prejšnjega odstavka potrjuje zlasti dejstvo, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ na prvi stopnji ugotavljal (ne)obstoj informacij javnega značaja, z vsebino, kot jo je opredelil prosilec, kar pomeni, da se je spustil v presojo vsebine zahteve prosilca, iz česar izhaja, da je organ od preizkusa procesnih predpostavk prešel že na drugi (meritorni) del presoje zahteve, kar samo po sebi izključuje uporabo 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. V primeru, če vloga ne bi predstavljala upravne zadeve, ugotavljanje obstoja zahtevanega dokumenta sploh ne bi bilo potrebno. Pooblaščenec pri tem še pripominja, da drugi odstavek 22. člena ZDIJZ določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Slednje velja tudi v primeru, če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, torej bi bil organ ob pravilni uporabi pravnega predpisa v primeru, če bi ugotovil neobstoj zahtevane informacije, dolžan izdati zavrnilno odločbo in ne sklepa o zavrženju.
Vendar pa je za rešitev konkretnega pritožbenega postopka bistvenega pomena, da je organ v postopku na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in nato posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Zaradi navedenega je bilo treba, na podlagi prvega odstavka 259. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 252. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v 2.3.1. in 2.3.2. točki obrazložitve te odločbe, izpodbijani sklep odpraviti in na podlagi zahteve prosilca z dne 9. 3. 2009 in njegove pritožbe z dne 10. 4. 2009, meritorno odločiti o dostopu do informacij javnega značaja v skladu z določbami od 20. do 26. člena ZDIJZ v povezavi s 15. členom ZDIJZ.
Pooblaščenec po temeljiti preučitvi vsebine zahteve prosilca in dokumentov, ki so nastali v postopku javnega naročanja priprave Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8, ki mu jih je posredoval organ, ugotavlja, da je na podlagi zahteve prosilca brez dvoma mogoče ugotoviti, kateri dokumenti so predmet obravnavane zahteve. Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec v zahtevi navedel dokumente, na podlagi katerih bi se lahko seznanil s postopkom naročanja priprave Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8. Glede na to, da je organ v trenutku prejema zahteve razpolagal z dokumentacijo, ki je potrebna za identifikacijo zahtevanih dokumentov, to je dokumentov, ki so nastali v omenjenem postopku, bi mogel ugotoviti, da predmet obravnavane zahteve ni izrecno ta dokumentacija, ki jo prosilec navaja v zahtevi, temveč druga vrsta dokumentov, ki smiselno ustrezajo navedenim dokumentom, saj je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti potek postopka naročanja Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti nahajajo v materializirani obliki, saj mu jih je organ posredoval, in sicer so to:
1. izhodni dokument, št. 13 z dne 8. 1. 2007, e-poizvedba pri Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor za oddajo naročila analize;
2. e-dokument z dne 8. 1. 2007, spremni dopis zaprosila za analizo pri EPF Maribor;
3. dokument, št. 16-242-79/2006,13 z dne 8. 1. 2007, zaprosilo oziroma poizvedba pri EPF Maribor za oddajo naročila analize;
4. dokument EPF Maribor z dne 12. 1. 2007, odgovor na poizvedbo za oddajo naročila;
5. izhodni dokument, št. 15 z dne 19. 1. 2007, e-poizvedba pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ekonomski inštitut, za oddajo naročila analize;
6. dokument, št. 16-242-79/2006,15 z dne 19. 1. 2007, zaprosilo oziroma poizvedba pri PF Ljubljana (EI) za oddajo naročila analize;
7. zahtevek za izdajo naročilnice, št. 8/2007 z dne 13. 2. 2007;
8. naročilnica, št. 8/2007 z dne 13. 2. 2007;
9. račun, št. 4/07 z dne 19. 2. 2007, izdan pri EI PF Ljubljana, znesek 834,58 EUR + DDV;
10. odredba za plačilo, št. 1315-07-00051-0001 z dne 22. 2. 2007.
Prav tako ni sporno vprašanje, ali zahtevani dokumenti spadajo v delovno področje organa. Navedeni dokumenti so nastali v postopku naročanja izdelave Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8, ki jo je organ potreboval za izdelavo načelnega mnenja št. 134, ki ga je organ sprejel na podlagi pooblastil iz 18. člena ZPKor.
Skladno z ugotovitvami v točki 2.3.2. obrazložitve te odločbe Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokumenti obstajajo, da organ z njimi razpolaga in da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, zato v prejšnjem odstavku navedeni dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki taksativno določa enajst izjem, ko organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v obravnavanem primeru morda obstaja katera izmed možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi natančnega pregleda v prejšnjem odstavku navedenih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da le račun, št. 4/07 z dne 19. 2. 2007, izdan pri EI PF Ljubljana vsebuje izjemo od prosto dostopnih informacij, in sicer izjemo, opredeljeno v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1), katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je na primer lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Upoštevaje dejstvo, da obravnavani dokumenti ne vsebujejo tajnih podatkov in dejstvo, da obravnavani dokumenti niso del sodnega postopka, izjeme iz 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ne pridejo v poštev, Pooblaščenec pa obenem ugotavlja, da osebni podatki javnih uslužbencev, ki so v obravnavanih dokumentih navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, niso varovani osebni podatki.
Pooblaščenec ugotavlja, da osebne podatke, v skladu z navedeno definicijo varovanih osebnih podatkov, vsebuje le račun, št. 4/07 z dne 19. 2. 2007, izdan pri EI PF Ljubljana, in sicer ime, priimek in podpis osebe, ki je izdala račun. Navedeni osebni podatki se nanašajo na osebo, ki kot zaposlena pri gospodarski družbi Ekonomski inštitut pravne fakultete d.o.o. ni javni uslužbenec, zato predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1. Upoštevaje navedeno jih je organ dolžan prekriti oziroma prosilcu omogočiti t.i. delni dostop do zahtevane informacije. Organ je dolžan na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izločiti te informacije (v konkretnem primeru osebne podatke osebe, ki ni javni uslužbenec) iz navedenega dokumenta ter seznaniti prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop).
2.3.3. Sklepno
Po temeljiti proučitvi zahtevanih dokumentov Pooblaščenec zaključuje, da ni razlogov za dvom v utemeljenost pritožbenih navedb prosilca, iz katerih izhaja, da dokumenti, opredeljeni v 1., 2., 3., 4. in 5. točki zahteve, obstajajo in predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenega sledi, da je v obravnavanem primeru prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz zahteve prosilca.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in nato posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca zoper sklep ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP sklep organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
3. Pritožba zoper odločbo o zavrnitvi dostopa do dokumenta iz 6. točke zahteve
Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prosilcu dostop do Makroekonomske analize nakupa vozil 8x8. V tem delu pritožbenega postopka ni sporno, da zahtevani dokument izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, česar tudi organ ne zanika. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju opravil preizkus, ali navedena informacija javnega značaja predstavlja katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.
3.1. Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi s tem je najprej potrebno pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (UL RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba Pooblaščenca). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Ker prosilec v pritožbi zatrjuje, da Makroekonomska analiza nakupa vozil 8x8 ni dokument, pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da ta dokument sprva res ni bil ustvarjen zaradi kazenskega pregona, vendar pa je bil dne 26. 6. 2008 kot takšen pridobljen s strani Policije, kot to izhaja iz Zapisnika o zasegu predmetov, št. (2233-1) z dne 24. 6. 2008, ki ga je izdelala Generalna policijska uprava MNZ. Iz navedenega izhaja, da je bila Makroekonomska analiza nakupa vozil 4x4 že pred trenutkom vložitve obravnavane zahteve prosilca pridobljena zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim.
Glede vprašanja, ali je postopek kazenskega pregona še v teku, Pooblaščenec ugotavlja, da iz dopisa Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. Kt-S(1)-17/08-BZH-sk z dne 18. 5. 2009, izhaja, da se Makroekonomska analiza nakupa vozil 8x8 nanaša na nakup srednje oklepno kolesnih vozil – 8 x 8, v zvezi s katerim je v teku predkazenski postopek oziroma t.i. policijska preiskava, ki zaradi obsežnosti zadeve še ni zaključena. Navedeno pomeni, da je prvi pogoj glede obstoja izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen, ker je postopek kazenskega pregona še v teku, in sicer v fazi t.i. policijske preiskave.
Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je Pooblaščenec v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test. Pooblaščenec ugotavlja, da v fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri del zahtevanega dokumenta, je oziroma ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. Obenem je treba upoštevati navedbe Vrhovnega državnega tožilstva, da morajo biti v konkretni zadevi opravljena še določena povsem konkretna preiskovalna dejanja oziroma opravila in da poteka tudi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Pooblaščenec pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti ali pa rezultati predkazenskega postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec v nasprotju s pritožbenimi navedbami prosilca zaključuje, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja, ki se zahtevata za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.2. Sklepno
Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca zoper odločbo o zavrnitvi dostopa do dokumenta iz 6. točke zahteve neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka