Prosilec - Občina Vojnik
+ -Številka: 090-40/2009/8
Kategorije: Osebni podatek, Avtorsko delo
Številka: 090-40/2009/8
Datum: 3. 12. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1 in 126/2007; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju organ), številka 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 27. 3. 2009 se delno ugodi, odpravi se 1. alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe št. 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009.
2. Organ je dolžan v roku 30 dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21 z dne 22. 10. 2007,
- seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči (excelova tabela),
- dokument o oblikovanem skladu za neporabljene donacije ob neurju v višini 4.000 EUR, ki ga predstavlja izpis kontnih kartic za obdobje od 2008/01 DO 2008/12, 900602 Sklad – neporabljene donacije ob neurju,
- izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine iz aplikacije elektronskega bančništva UJP net, vpogledi, promet, promet v breme od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007,
- Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 v delu, ki se nanaša na sofinanciranje obnove kapel, pri čemer mora organ prekriti:
• osebno ime, naslov stalnega bivališča, kraj bivališča fizične osebe navedene v 3. točki Ad.4 zapisnika,
• naslov stalnega bivališča, kraj bivališča fizične osebe navedene v 1. in 2. točki Ad.4 zapisnika.
3. V preostalem delu se pritožba prosilca z dne 27. 3. 2009 zavrne. Potrdijo se 2., 3. in 4. alineja 1. točke izreka odločbe št. 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009.
4. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11. 2. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ pošlje naslednjo dokumentacijo:
1. Plan za porabo sredstev, ki jih je občina prejela v višini 153.000 EUR za sanacijo plazov in 27.000 EUR za sanacijo komunalne infrastrukture. Če je o porabi odločala posebna komisija, potem predlagam tudi izstavitev njenega zapisnika.
2. Dopis Vlade, ki ga je župan navajal v 63. številki Ogledala v rubriki »beseda župana«, v 2. odstavku pod naslovom Poplava.
3. Plan za črpanje obljubljenih sredstev v višini 236.000 EUR za sanacijo plazov ter eventualen zapisnik komisije, če je odločala o njihovi porabi.
4. Pogodbo o zagotovitvi teh sredstev.
5. Zapisnik komisije, ki je razdelila sredstva občinskih rezerv in darovanih sredstev s posebnega računa, v višini 34.950 EUR posameznim občanom (z imeni, priimki in zneski) in sredstva občinskih rezerv v višini 109.469 EUR, ki so bila namenjena za sanacijo plazov in komunalno infrastrukturo.
6. Fakture, ki izkazujejo namensko porabo sredstev iz točke 1, 3 in 5.
7. Predlagam, da mi enako informacijo (plan, zapisnik, fakture) posredujete tudi za vsa druga sredstva, ki so se zbrala na posebnem računu občine, iz naslova različnih donacij v času po županovem poročanju v cit. Ogledalu in so bila razdeljena posameznikom, ali pa uporabljena za različne sanacije po poplavi.
8. Župan v Zahvali na strani 48 istega Ogledala govori še o treh drugih zneskih, ki so nastali iz naslova donacij (40.17 1 FUR, 22.450 EUR in 12.500 EIJR), zato predlagam enake informacijc tudi zanje.
9. Dokument (sklep, odločbo), ki je bil pravna podlaga za porušitev pokopališkega zidu ter elaborat pristojne projektantske organizacije, ki je izdelala strokovne podlage za to rušenje in pogodbo za opravljeno naročilo.
10. Sporazum, ki je bil podlaga za obračun komunalnega prispevka investitorjerna Engrotuš in Kmetijski zadrugi Celje pri gradnji poslovno trgovskega objekta v Vojniku po načelu »fifty — fiity« (oba sta plačala enak znesek v višini 19,097.109,00 SIT), čeprav je osnova (neto površina objekta) za KZ skoraj dvakrat večja.
11. Zapisnik s podatki, komu in v kolikšnih zneskih je občina financirala sanacijo kapel v letu 2008.
12. Prometno študijo neodvisnega podjetja, ki jo župan omenja v 68. številki Ogledala na strani 41 v odgovoru na pismo svetnikov stranke SDS.
13. Pogodbo o prodaji stare šole.
14. Podatke o plačah za zaposlene v občinski upravi (vključno z županom), in sicer tiste neto zneske (vključno z nadomestili), ki so bili nakazani na njihove transakcijske račune v decembru 2008.
Organ je prosilcu dne 9. 3. 2009 posredoval le nekatere zahtevane dokumente, glede ostalih pa izdal odločbo št. 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009, s katero je zavrnil dostop do naslednjih zahtevanih dokumentov:
- Zahtevek pod št. 5 je zavrnil v delu, ki se nanaša na posamezne občane, ki so prejeli darovana sredstva s posebnega računati in sicer z obrazložitvijo, da gre za varstvo osebnih podatkov.
- Zahtevek pod št. 9 je organ zavrnil v delu, ki se nanaša na elaborat pristojne projektantske organizacije, ki je izdelala strokovne podlage, ker dokument pri organu ne obstaja.
- Zahtevek pod št. 10 je organ zavrnil z obrazložitvijo, da s sporazumom, ki je bil podlaga za obračun komunalnega prispevka investitorjema Engrotuš in Kmetijski zadrugi Celje, organ ne razpolaga.
- Zahtevek pod št. 14, ki se nanaša na tiste neto zneske zaposlenih v občinski upravi, ki so bili nakazani na njihove transakcijske račune, je organ zavrnil z obrazložitvijo, da gre za osebne podatke.
Prosilec je dne 27. 3. 2009 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009, ki jo je organ dne 18. 5. 2009 na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi navaja, da mu organ iz 5. točke zahteve ni posredoval imen in priimkov prejemnikov denarnih pomoči po poplavi iz leta 2007, in sicer iz občinskih rezerv, kakor tudi denarnih pomoči iz doniranih sredstev, ki so se ob tej priložnosti zbrala na posebnem računu občine za pomoč prizadetim. Organ mu prav tako iz 8. točke zahteve ni posredoval vseh zahtevanih podatkov, ampak mu je posredoval Ie tri numerične podatke, ki pa, kot navaja prosilec, niso podprti s knjigovodskimi listinami (izpisek konta, zapisnik komisije, knjigovodsko poročilo, sklep občinskega sveta in podobno). Glede 9. točke njegove zahteve prosilec v pritožbi navaja, da mu je organ posredoval vse informacije, ni mu pa posredoval projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je po naročilu organa izdelala projektantska družba AR Projekt, d.o.o., Sevnica v mesecu septembru 2007 in ga plačala iz davkoplačevalskega denarja. Prosilec ne vidi razloga, zakaj mu organ odreka pravico do pridobitve kopije tudi tega dokumenta javnega značaja, če mu je na drugi strani posredoval (in tudi zaračunal) na podlagi obravnavane zahteve preko 500 listin. Prosilec v pritožbi glede 10. točke njegove zahteve navaja, da je komunalni prispevek izvirni prihodek občinskega proračuna, zato je še kako pomembna informacija javnega značaja, ali je bil pravilno izračunan in plačan. Prosilcu se zdi nenavadno, da plačata zavezanca za komunalni prispevek enak znesek, pri tem pa ima Kmetijska zbornica skoraj dvakrat večjo neto površino objekta kot Tuš. Prosilec je o tem že povprašal organ, ki se je skliceval na sporazum med zavezancema, kar naj ne bi bilo nič nezakonitega. Trditev občine Vojnik, da ta sporazum kot element za obračun prispevka sedaj ne obstaja, je več kot sprenevedanje. Sicer pa naj pristojna uradnica, ki je izdala odločbo za plačilo komunalnega prispevka, pojasni, kaj ji je bila podlaga za tako nenavaden obračun. Zaradi izmikanja jasnemu odgovoru, prosilec navaja, da utemeljeno sumi, da je bil prispevek v celoti obračunan napačno, kakor tudi, da je posredi korupcija. Nadalje prosilec v pritožbi navaja (11. točka zahteve), da je sofinanciranje vzdrževanja verskih objektov (kapel), ki so v zasebni lasti, v breme občinskega proračuna, skrajno nenavadno (morda celo nezakonito). Če je pa že izvedeno tako, pa sodi, da ima pravico izvedeti, komu je bil iz občinskega proračuna namenjen v ta namen tudi del prosilčevega denarja. Glede plač javnih uslužbencev pa prosilec razlaga (14. točka zahteve), da že dolgo niso več nobena skrivnost, zato je, po mnenju prosilca, pomilovanja vredno, da tega ne vedo v njegovi občini (organ).
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 12. 8. 2009, v prisotnosti Mojce Skale, tajnice pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Dne 17. 8. 2009 je Pooblaščenec od organa po pošti prejel še dodatno dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca glede samega izračuna komunalnega prispevka ter njegove vsebine, oblike in sestave, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje le na izpodbijanje domnevnih postopkovnih nepravilnosti pri izdaji odločb o komunalnem prispevku izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 11. 2. 2009. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje. Posebej pa se bo Pooblaščenec v nadaljevanju te odločbe ukvarjal z vprašanjem obstoja sporazuma, ki je bil podlaga za odmero komunalnega prispevka in je predmet zahteve oziroma pritožbe prosilca.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na javnost porabe proračunskih sredstev organa ter na prosti dostop do zahtevanih dokumentov.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009 v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. V pritožbenem postopku je bilo potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo in ali organ z njimi razpolaga.
3. Splošno o informaciji javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
3.1. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/2007, v nadaljevanju ZSPDPO), ureja ravnanje s stvarnim premoženjem občin, ki mora biti glede na 8. člen tega zakona javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače (načelo javnosti). V skladu z 2. točko 3. člena ZSPDPO pomeni ravnanje s stvarnim premoženjem pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, medtem ko upravljanje s stvarnim premoženjem pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (5. točka 3. člen).
To dejstvo napeljuje tudi na zaključek, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na razpolaganje s premoženjem organa oziroma na porabo proračunskih sredstev organa. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja.
2) Organ mora z njo razpolagati;
3) Nahajati se mora v neki materializirani obliki;
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 12. 8. 2009, v prisotnosti Mojce Skale, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na in camera ogledu je Pooblaščenec organ pozval, da mu glede na pritožbene navedbe prosilca predloži oziroma pojasni:
Glede zapisnika komisije št. 84400-0004-2007/21 z dne 22. 10. 2007 (5. točka zahteve prosilca), ki je razdelila sredstva občinskih rezerv in darovanih sredstev s posebnega računa v višini 34.950 EUR posameznim občanom (z imeni, priimki in zneski), je prosilec v pritožbi navedel, da mu organ ni posredoval imen in priimkov prejemnikov navedenih denarnih pomoči. Organ Pooblaščencu pojasni, da so prosilcu posredovali zapisnik, vendar pa so mu zaradi varstva osebnih podatkov prekrili osebna imena prejemnikov. Organ poudari, da je že sama komisija v zapisniku poudarila, da ti podatki niso javni. Pooblaščenec prejme fotokopijo zapisnika.
Prosilec glede 8. točke svoje zahteve v pritožbi z dne 27. 3. 2009 pojasnjuje, da mu je organ posredoval tri numerične podatke (40.171 EUR, 22.450 EUR in 12.500 EUR), ki niso podprti s knjigovodskimi listinami (izpisek konta, zapisnik komisije, knjigovodsko poročilo, sklep občinskega sveta…). Glede pritožbenih navedb prosilca organ pojasni, da gre pri znesku 22.450 in 12.500 EUR za vsoto, torej skupni znesek 34.950 EUR, ki so ga razdelili kot je zapisano v zapisniku komisije. Preostalih 5.221 EUR so namenili za komunalno infrastrukturo, za ceste. Znesek 40.171 EUR predstavlja vsoto zneskov 22.450 EUR, 12.500 EUR in 5.221 EUR. Organ Pooblaščencu izroči seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči (gre za razdeljen znesek 22.450 EUR ter 12.500 EUR), 5.221 EUR pa je bilo preneseno v proračun občine. Organ je Pooblaščencu naknadno, dne 17. 8. 2009, poslal še dokument o oblikovanem skladu za neporabljene donacije ob neurju v višini 4.000 EUR ter dokument - izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine, ki po navedbah organa predstavljata porabo preostalih sredstev. Z drugimi dokumenti organ ne razpolaga.
Prosilec v pritožbi navaja tudi, da mu organ ni posredoval projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (9. točka zahteve prosilca), ki ga je po naročilu organa izdelala projektantska družba AR Projekt, d.o.o., Sevnica v mesecu septembru 2007 in ga je organ plačal iz davkoplačevalskega denarja. Organ Pooblaščencu izroči original projektnega načrta, ki ga je izdelal AR Projekt d.o.o.. Organ pojasni še, da je prosilcu želel omogočiti vpogled v projektno dokumentacijo, vendar pa se prosilec ogleda ni udeležil.
Glede sporazuma, ki je bil podlaga za obračun komunalnega prispevka investitorjema Engrotuš in Kmetijski zadrugi Celje (10. točka zahteve prosilca), je Pooblaščenec na ogledu in camera organ pozval, naj predloži dokumente, ki jih zahteva prosilec oziroma naj pojasni, zakaj z dokumenti ne razpolaga.
Organ pojasni, da s sporazumom med Engrotušem in Kmetijsko zadrugo ne razpolaga. Za organ je pomembno, da je komunalni prispevek plačan v skladu z izdano odločbo o komunalnem prispevku. Oba zavezanca sta komunalni prispevek poravnala v skladu z izdanima odločbama. Organ doda še, da je za organ pomembno, da je komunalni prispevek plačan, kako pa se posamezni zasebnopravni gospodarski subjekti dogovorijo za njegovo plačilo, pa je predmet poslovnega dogovora med poslovnima subjektoma. Organ pojasni, da prosilec razpolaga z obema komunalnima odločbama, sporazuma pa mu niso poslali, saj z njim ne razpolagajo.
Pooblaščenec ugotavlja, da glede sporazuma, ki je bil podlaga za obračun komunalnega prispevka investitorjema Engrotuš in Kmetijski zadrugi Celje, ni izpolnjen drugi pogoj za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve glede sporazuma ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Glede dokumentov s podatki, komu in v kolikšnih zneskih je občina financirala sanacijo kapel v letu 2008 (11. točka zahteve) organ pojasni, da je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ Pooblaščencu izroči zapisnik 12. seje odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik z dne 23. 9. 2008, iz katerega izhajajo prejemniki sofinanciranja verskih objektov.
Glede pritožbenih navedb za neto zneske (vključno z nadomestili), ki so bili nakazani na transakcijske račune zaposlenih pri organu v decembru 2008 (14. točka zahteve) organ pojasni, da gre za osebne podatke, saj so iz nakazanega neto zneska na transakcijski račun razvidni podatki, pri katerih gre za osebne podatke in tudi ne gre več za porabo javnih sredstev (poudarek je predvsem na tem, da se ne vidi dejanska poraba javnih sredstev).
Pooblaščenec pojasnjuje, da so v nadaljevanju predmet presoje prostega dostopa do informacij javnega značaja in izjem od prostega dostopa v skladu z ZDIJZ, naslednji dokumenti:
- zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21,
- seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči (excelova tabela),
- dokument o oblikovanem skladu za neporabljene donacije ob neurju v višini 4.000 EUR, ki ga predstavlja izpis kontnih kartic za obdobje od 2008/01 DO 2008/12, 900602 Sklad – neporabljene donacije ob neurju,
- izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine iz aplikacije elektronskega bančništva UJP net, vpogledi, promet, promet v breme od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007,
- zapisnik 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 v delu, ki se nanaša na sifinanciranje obnove kapel, torej le Ad.4, preostali del zapisnika ni predmet odločanja Pooblaščenca,
- 25 obračunov plač za mesec december 2008 za 25 javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu, iz katerih so razvidna konkretna nakazila na transakcijske račune,
- projektna dokumentacija za gradnjo pokopališkega zidu z rušenjem obstoječega zidu št. 080907, september 2007.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
4.1. Avtorsko delo
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Prosilec je zahteval fotokopijo projektne dokumentacije za gradnjo pokopališkega zidu z rušenjem obstoječega zidu št. 080907, organ pa je prosilcu omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo, kot to izhaja iz 9. točke dopisa organa prosilcu št. 090-0004-2009/3 z dne 9. 3. 2009. Organ je na in camera ogledu Pooblaščencu pojasnil, da se prosilec vpogleda v dokumentacijo ni udeležil.
Pooblaščenec ugotavlja, da celotna projektna dokumentacija za gradnjo pokopališkega zidu predstavlja nedeljivo celoto, zato Pooblaščenec odloča o projektni dokumentaciji kot celoti in ne glede posameznih dokumentov v projektni dokumentaciji.
Pooblaščenec je navedeno dokumentacijo najprej preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela.
Predpostavke, ki jih je potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Avtorsko delo je delo človekovega intelekta, gre za intelektualno stvaritev. Hkrati intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so znanost, književnost ali umetnost. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
ZASP v 5. členu našteva tipe avtorskih del. V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Omenjena projektna dokumentacija temelji na znanju avtorja dokumenta. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani dokument izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi Pooblaščenec ocenjuje tudi, da ima dokument zadostno mero individualnosti, saj vsebujejo načrte, razlage, predloge in mnenja, ki so kot take nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela.
Pooblaščenec ob ugotovitvi, da gre za avtorskopravno varovano delo, ugotavlja tudi, da je organ v konkretnem primeru zahtevani dokument pridobil za namene izvedbe postopka gradnje pokopališkega zidu z rušenjem obstoječega zidu. Projekt je bil naročen z naročilnico, kar pomeni, da sicer ni bila sklenjena klasična pogodba o naročilu avtorskega dela po 99. členu ZASP, gre pa nedvomno za izdelavo naročenega avtorskega dela. V takem primeru pa velja domneva iz 99. člena ZASP, da je bila na naročenem avtorskem delu na naročnika prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja konkretnega izvoda, ne pa tudi pravica reproduciranja. Izdelovalec projekta torej po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanem dokumentu (avtorskem delu). Pooblaščenec tako ponovno poudarja, da organ na zahtevanem avtorskem delu nima nikakršne materialne avtorske pravice (razen materialne avtorske pravice na konkretnem izvodu, ki ga poseduje). Glede na navedeno je bila odločitev organa, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumenta, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena omogoči zgolj vpogled vanj, v obravnavanem primeru pravilna.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni dvoma, da predmetna projektna dokumentacija predstavlja avtorsko delo. Ker je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ vpogled, prosilec pa je zahteval izrecno kopije, se pritožba prosilca v tem delu zavrne.
Glede na navedeno je Pooblaščenec o tem delu pritožbe prosilca odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
4.2. Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da osebne podatke, v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebujejo naslednji dokumenti:
- zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21 vsebuje imena in priimke članov Komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi ter imena in priimke oseb, ki so bili predlagani za prejem sredstev po poplavi,
- izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine iz aplikacije elektronskega bančništva UJP net, vpogledi, promet, promet v breme od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007, vsebuje ime in priimek uslužbenke organa,
- seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči (excelova tabela) z njihovimi osebnimi imeni in priimki,
- zapisnik 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 v delu, ki se nanaša na sofinanciranje obnove kapel, torej le Ad.4 zapisnika, preostali del zapisnika ni predmet odločanja Pooblaščenca, vsebuje imena in priimke ter naslove oseb, ki se jim dodelijo sredstva za obnovo kapele,
- 25 obračunov plač za mesec december 2008 za 25 javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu, iz katerih je razviden neto znesek, ki je bil nakazan na njihove transakcijske račune. Preostali del obračuna plače ni predmet zahteve, zato tudi ni predmet presoje Pooblaščenca.
4.2.1. Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
a) Dopustnost razkritja osebnih podatkov v dokumentih:
- zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21 (osebna imena prejemnikov pomoči, osebna imena članov komisije za razdeljevanje sredstev),
- seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči (excelova tabela), (osebna imena prejemnikov pomoči),
- Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 (osebni imeni dveh prejemnikov finančnih sredstev za obnovo kapel pod točko 1. in 2.),
- izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine iz aplikacije elektronskega bančništva UJP net, vpogledi, promet, promet v breme od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007(osebno ime javne uslužbenke).
Glede navedenih dokumentov je potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec pri tem tudi pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in za kaj je nekdo prejel proračunska sredstva. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave. (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
Glede osebnega imena javnih uslužbencev in tistih, ki opravljajo javno funkcijo v okviru komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi (javnih sredstev), Pooblaščenec pojasnjuje, da ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov, prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ, zaposleni pri organu so torej javni uslužbenci. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford vs. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Zato javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da je, ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, seznam fizičnih oseb, torej seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči, zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21, Ad4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 ter izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine iz aplikacije elektronskega bančništva UJP net, vpogledi, promet, promet v breme od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007, prosto dostopna informacija javnega značaja, saj gre za porabo javnih oziroma proračunskih sredstev organa (občine) ter podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da je, ne glede na morebitni obstoj izjem iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, seznam fizičnih oseb, ki so bile prejemniki sredstev iz naslova humanitarne pomoči, prosto dostopna informacija javnega značaja.
Osebni podatki v dokumentih, navedenih v točki a, v skladu z vsem navedenim, torej ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
b) Dopustnost razkritja osebnih podatkov v dokumentih:
- 25 neto nakazil plač na transakcijske račune za mesec december 2008 za 25 javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu,
- Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 (osebno ime prejemnika finančnih sredstev za obnovo kapel pod točko 3, naslov stalnega bivališča ter kraj bivališča prejemnikov finančnih sredstev za obnovo kapel pod točko 1., 2. in 3.).
Prosilec želi neto nakazila plače na transakcijske račune za vse javne uslužbence zaposlene pri organu. Navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1, zato jih je organ dolžan prekriti. Glede neto nakazil plač na transakcijski račun zaposlenega Pooblaščenec poudarja, da v konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev, saj neto nakazilo na račun uslužbenca nujno ne predstavlja konkretne porabe javnih sredstev, saj imajo lahko uslužbenci administrativne prepovedi ali druga plačila, ki jih odvede delodajalec že pred nakazilom na transakcijski račun delavca. Na tej podlagi torej ni razvidna plača javnega uslužbenca oz. poraba javnih sredstev, prav tako pa se administrativne prepovedi, krediti in podobno, ne nanašajo na delovno razmere javnega uslužbenca. Ob tem Pooblaščenec izrecno poudarja, da je zahteva prosilca povsem jasna in nedvoumna. Prosilec želi prejeti neto zneske, ki so bili nakazani (izplačani) na transakcijske račune zaposlenih pri organu, kar pomeni, da prosilec ne želi informacije o neto plačah, ki pripadajo uslužbencem. Zato se je Pooblaščenec v obravnavanem primeru izrecno ukvarjal zgolj z vprašanjem o dostopnosti do zahtevane informacije, kot jo je opredelil prosilec v svoji zahtevi, ne pa na splošno z dostopom do neto plače, ki pripada posameznemu uslužbencu za mesec december 2008, saj je slednja informacija povsem nekaj drugega od tiste, ki je predmet zahteve prosilca.
Glede osebnega imena prejemnika finančnih sredstev za obnovo kapel pod točko 3 v Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik Pooblaščenec pojasnjuje, da organ v svojem dopisu št. 090-0004-2009/3 z dne 9. 3. 2009 v točki 11 navaja, da finančne pomoči, torej javnih sredstev, ni prejela fizična oseba navedena v 3. točki Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik, zato njeno osebno ime predstavlja varovan osebni podatek v skladu z ZVOP-1. V slednjem primeru torej odobreni znesek za obnovo kapele ni bil izplačan, zato ni šlo za porabo javnih sredstev, kar pomeni, da niso podani pogoji za razkritje varovanih osebnih podatkov v povezavi s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ. Prav tako varovane osebne podatke predstavljajo naslovi stalnega bivališča in kraj bivališča za vse navedene fizične osebe v točki 1., 2, in 3. Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik.
Glede na navedeno je Pooblaščenec o tem delu zahteve prosilca odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
4.3. Poslovna skrivnost
Pooblaščenec na tem mestu dodatno pojasnjuje, da seznam in zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21 vsebuje tudi nazive pravnih oseb, ki so bile prejemniki humanitarne pomoči. Podatek o tem, da je bila določena pravna oseba prejemnik humanitarnih sredstev, ne more predstavljati poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Ta podatek namreč očitno ni take narave, da bi bilo očitno, da bi gospodarskemu subjektu na trgu nastala občutna škoda, če bi ga razkrili nepooblaščenim osebam. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja na trgu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195). Pooblaščenec pa opozarja tudi na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev tudi v primeru obstoja poslovnih skrivnosti.
Iz navedenih razlogov je Pooblaščenec presodil, da v konkretnem primeru izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja, po 2. točki prvega odstavka 6. člena ni podana.
4.4. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
5. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil 1. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe št. 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009 ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v obliki fotokopij posredovati: zapisnik komisije za razdeljevanje sredstev po poplavi št. 84400-0004-2007/21 z dne 22. 10. 2007, seznam prejemnikov pomoči po naravni nesreči (excelova tabela), dokument o oblikovanem skladu za neporabljene donacije ob neurju v višini 4.000 EUR, ki ga predstavlja izpis kontnih kartic za obdobje od 2008/01 DO 2008/12, 900602 Sklad – neporabljene donacije ob neurju, izpis praznitve sredstev za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na podračun občine iz aplikacije elektronskega bančništva UJP net, vpogledi, promet, promet v breme od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007, Ad.4 zapisnika 12. seje Odbora za družbene dejavnosti Občine Vojnik št. 011-0012-2008/2 (23) z dne 23. 9. 2008 v delu, ki se nanaša na sofinanciranje obnove kapel, na način določen v 2. točki izreka te odločbe.
Pooblaščenec pa je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil glede:
- sporazuma, ki je bil podlaga za obračun komunalnega prispevka investitorjema Engrotuš in Kmetijski zadrugi Celje saj ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga,
- projektne dokumentacije, ki predstavlja avtorsko delo v skladu s 5. členom ZASP,
- 25 neto nakazil plač na transakcijske račune za mesec december 2008 za 25 javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu, ker gre za varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. in 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Prosilec lahko sproži upravni spor tudi zoper 2., 3. in 4. alinejo 1. točke izreka odločbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, št. 090-0004-2009/3 z dne 10. 3. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka