Prosilec - Vlada RS
+ -Številka: 090-39/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-39/2009
Datum: 2. 6. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 3. 2009, Matjaža Frangeža, novinarja Indirekta, Media projekt d.o.o., Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 5. 3. 2009, št. 090-2/2009-3, Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Gregorčičeva 20,25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 26. 2. 2009 po elektronski pošti na naslov gp.gs@gov.si posredoval vlogo za
dostop do magnetogramov in zapisnikov dveh sestankov, katerih so se v Kabinetu predsednika Vlade udeležili predsedniki parlamentarnih strank, in sicer dne 6. 4. 2007 in 17. 8. 2007. Dne 5. 3. 2009 je prosilec po elektronski pošti posredoval dopolnitev vloge, s katero je svojo zahtevo razširil še na magnetogram in zapisnik sestanka predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki je bil dne 27. 8. 2007. Pri tem je prosilec navedel, da v kolikor bo potrebno, predlaga izvedbo testa interesa javnosti oziroma delni dostop. Dne 2. 3. 2009 je bil s strani Generalnega sekretariata Vlade obveščen, po elektronski pošti, da je bila njegova vloga odstopljena na Kabinet predsednika Vlade.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 5. 3. 2009, št. 090-2-2009/2, s katero je zahtevo prosilca, za dostop do informacije javnega značaja za posredovanje zapisnika in magnetograma sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki sta bila 6. aprila 2007 in 17. avgusta 2007, zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca in citiral 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, nato pa navedel, da je na podlagi preverjanja v Evidenci zadev in dokumentov Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije ugotovil, da v kabinetu z zapisnikoma in magnetogramoma sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku vlade, ki sta bila dne 6. aprila 2007 in 17. avgusta 2007, ne razpolaga. Ker niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, je zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 23. 3. 2009 pri organu vložil pritožbo, v kateri je uvodoma povzel svojo zahtevo in korespondenco z organom ter navedel, da mu je bila izpodbijana odločba vročena 9. 3. 2009, iz poštnega žiga na ovojnici pa je razvidno, da je bilo pisanje odpravljeno 6. 3. 2009, iz česar izhaja, da bi bilo v odločbi še mogoče upoštevati tudi dopolnitev vloge z dne 5. 3. 2009. Prosilec se zato pritožuje, da ni bilo odločeno o celotnem zahtevku. Prosilec je nadalje navedel, da je javnost za obstoj omenjenih dokumentov izvedela prek oddaje TV Slovenija Odmevi, kjer sta dne 25. 2. 2009 nastopila Janez Janša in Katarina Kresal. Janez Janša, ki je bil predsednik Vlade, ko so se zgodili vsi trije sestanki, je v TV oddaji potrdil obstoj dveh sestankov, in sicer dne 06. 04. 2007 in dne 17. 08. 2007. Prav tako je izjavil, da je vpogledal v magnetogram tega sestanka (na dan 17. 8. 2007), »ki obstaja in tudi zapisnik tega sestanka«. Janez Janša je povedal še: »Samo to je magnetogram, to je posnetek in magnetogram ...«, kar je bilo moč razumeti, kot da ta dokument v TV studiu drži v rokah in iz njega bere citate. Katarina Kresal je nato izjavila, da z magnetogramom sestanka z dne 17. 8. 2007 ne razpolaga, saj je prejela zgolj zapisnik tega sestanka, ki pa nosi oznako zaupno. Prosilec ugotavlja, da če Katarina Kresal, kot udeleženka sestanka na dan 17. 08. 2007, razpolaga z zapisnikom tega sestanka, ugotovitev, zapisana na str. 1 izpodbijane odločbe, v 4. odst. obrazložitve, ne more ustrezati dejanskemu stanju, saj je očitno, da dokument obstaja. V navedeni televizijski oddaji je gospa Katarina Kresal povedala tudi, da zapisnik sestanka z dne 17. 8. 2007, s katerim razpolaga, nosi oznako zaupno. 27. 2. 2009 je Služba za odnose z javnostmi SDS v sporočilu z naslovom LDS zavaja slovensko javnost, zapisala, da se je gospod Janez Janša zmotil, saj ni citiral izjav gospe Kresal, ki jih je podala dne 17. 8. 2007, temveč 27. 8. 2007. Dne 6. 3. 2009 je ob 12.49 uri Služba za odnose z javnostmi KPV z e-poštnega naslova … posredovala sporočilo za javnost, kjer navajajo, da v Evidenci zadev in dokumentov KPVRS ni bil zaveden noben zapisnik ali magnetogram tedanjega predsednika Vlade s predsedniki parlamentarnih strank (torej tudi ne zapisniki ali magnetogrami sestankov na dan 6. 4. 2007, 17. 8. 2007 in 27. 8. 2009), niti ti dokumenti niso bili predmet primopredaje, ko je položaj predsednika Vlade nastopil Borut Pahor. Nadalje SOJ KPV navaja še, da so z notranjo poizvedbo na enem izmed računalnikov v prostorih kabineta našli dokument z naslovom »Sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, vodjo PS nepovezanih poslancev in poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti, ponedeljek, 27. avgusta 2007, ob 11. 30 uri, v sejni sobi 109/n, Vlada RS, na Gregorčičevi ulici 20« ter da dokument, katerega vsi listi so v glavi vsebovali besedo zaupno, ni izpolnjeval pogojev glede označevanja tajnih podatkov, kot jih predpisuje Uredba o varovanju tajnih podatkov. SOJ KPV je še sporočil, da je zaradi zaščite nacionalnih interesov RS predsednik Vlade odredil, da se dokument v skladu s predpisi označi kot zaupen.
Prosilec na podlagi navedenega predlaga, da organ:
- glede na dejstva, navedena v točki VI., zapisnik sestanka z dne 17. 8. 2007 pridobi od gospe Katarine Kresal,
- glede na navedbe v sporočilu za javnost SOJ KPV z dne 6. 3. 2009, iz katerih izhaja, da zapisnika in/ali/oz. magnetograma sestankov z dne 6. 4. 2007 in 17. 8. 2007 nista evidentirana v ustreznih evidencah, dokumenta vsaj do 6. 3. 2009 nista mogla biti označena z veljavno oznako zaupnosti, ugotovi, da navedeni dokumenti ne nosijo oznake tajnosti oz. jo umakne, če je bila dokumentom dodeljena po dnevu vložitve vloge,
- z vpogledom v ustrezne vpisnike in priložen izpis dopolnitve vloge z dne 5. 3. 2009 ter povratnici o dostavi e-pošte preveri, ali je bil magnetogram sestanka z dne 27. 8. 2007 označen kot zaupen, preden je v KPV prispela dopolnitev vloge z dne 5. 3. 2009, ali po tem, in če je bila zaupnost dokumenta določena pozneje, oznako zaupno umakne,
- glede na dejstva, navedena v tč. VI., organ zapisnik sestanka z dne 17. 8. 2007 pridobi od gospe Katarine Kresal.
Nadalje prosilec predlaga, da pritožbeni organ odločbo razveljavi oz. odpravi in omogoči
vpogled in pridobitev kopij vseh zahtevanih dokumentov, saj o zahtevku ni odločeno v celoti, ker ni bila upoštevana dopolnitev vloge ter odobri vpogled in pridobitev kopij vseh zahtevanih dokumentov. Glede na spremembo slovenske politike o načinu reševanja nerešenega mejnega vprašanja z Republiko Hrvaško, predložitev zadeve v razsodbo Meddržavnemu sodišču v Haagu ni več predvidena, zato ima javnost pravico vedeti, kaj je bilo 26. 8. 2007 med obema premierjema sploh dogovorjeno, zaradi dejstva, da o sklenitvi kakršnega koli dogovora (sploh z vsebino, kot je doslej znana) Državni zbor RS (niti OZP DZ RS) ni razpravljal ne pred in ne po sprejetem dogovoru. Ob tem bi bilo moč razmišljati tudi o morebitni prekoračitvi pooblastil oz. razlogih za sum zlorabe uradnega položaja, saj kaže, da tedanji predsednik vlade za sklenitev tovrstnega dogovora ni imel ustrezne pravne podlage. Vprašljivo je, ali je dopustno, da do današnjega dne ni znana vsebina dogovora (natančna dikcija ipd.), kar dejansko pomeni, da obstaja možnost, da je bila sklenjen mednarodni dogovor, ki je tajen.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 26. 3. 2009, št. 090-2/2009-8, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ker je prosilec v pritožbi oporekal tudi temu, da ni bilo odločeno o njegovem celotnem zahtevku, je organ ob tem pojasnil, da je v zvezi z dopolnitvijo vloge prosilcu 24. 3. 2009 izdal odločbo, s katero je del zahtevka zavrnil, o drugem delu zahtevka pa bo odločila Vlada Republike Slovenije, ko bo prejela predhodno mnenje Komisije za presojanje upravičenosti prevladujočega javnega interesa v zvezi z razkritjem podatkov, ki so določeni kot tajni. Postopek za pridobitev predhodnega mnenja je v teku.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Primarno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o celotni zahtevi prosilca z dne 26. 2. 2009, v kateri je zahteval posredovanje zapisnika in magnetograma sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki sta bila 6. aprila 2007 in 17. avgusta 2007. Zahteva z dne 5. 3. 2009 namreč predstavlja novo zahtevo po novem dokumentu (magnetogram in zapisnik sestanka predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki je bil dne 27. 8. 2007), glede katere je začel teči nov rok za odločanje organa in je zato nikakor ni mogoče šteti kot dopolnitev k prvotni zahtevi. Za dopolnitev zahteve bi šlo le v primeru, če bi prosilec npr. dodatno obrazložil oziroma specificiral svojo zahtevo z vidika določljivosti že zahtevanega dokumenta, sicer pa ima organ pravico v skladu z zakonom takšno novo zahtevo obravnavati ločeno, v okviru rokov, ki jih določa zakon. Organ je to tudi storil in o zahtevi z dne 5. 3. 2009 je bila s strani Vlade RS izdana posebna odločba. Zato je očitek prosilca, da organ ni odločil o njegovi celotni zahtevi, povsem neutemeljen.
Glede na navedeno so predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku izključno dokumenti, ki so bili zahtevani v zahtevi z dne 26. 2. 2009, to sta zapisnika in magnetograma sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki sta bila 6. aprila 2007 in 17. avgusta 2007.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov, kar sicer neutemeljeno predlaga prosilec v pritožbi.
Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
V 25. čl. Zakona o vladi (Ur.l. RS, št. 24/2005 – uradno prečiščeno besedilo in 109/2008, v nadaljevanju ZVRS) je določeno, da lahko vlada za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev, ustanavlja vladne službe. Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. To pomeni, da organ nedvomno sodi v krog organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je predmet zahteve dostop do zapisnikov in magnetogramov sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki ju je sklical predsednik Vlade, zahteva prosilca nedvomno sodi v delovno področje organa.
3. Kriterij materializirane oblike
Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevanih dokumentov nima, zato je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.
3.1 Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 22. 4. 2009 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Organ je pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, vendar če bi dokumenti obstajali, bi zagotovo nastali pri organu in ne na Generalnem sekretariatu. Organ doda, da lahko predsednik Vlade RS sicer kogarkoli pokliče na razgovor za nasvet, vendar je zanj zavezujoče zgolj to, kar je sprejeto na sejah Vlade, kot izhodišče za na primer morebitna srečanja. Pooblaščenec je vpogledal v spis, v katerem so dokumenti iz koalicijskega usklajevanja v mandatu 2004-2008. Navedeni spis je vse, s čimer organ razpolaga od prejšnje Vlade in se nanaša na koalicijska usklajevanja s parlamentarnimi strankami ter ne nosi oznake tajnosti. Eden izmed dokumentov je tudi vabilo na sestanek z dne 17. 8. 2007, poslan vsem predsednikom strank, drugih vabil za sestanek z dne 6. 4. 2007, pa v spisu ni. Prav tako v spisu ni nobenih drugih dokumentov, ki so predmet zahteve oziroma, ki bi bili s predmetom zahteve povezani. Organ pove, da ni dvoma, da sta sestanka bila, to izhaja iz izjav za javnost službe za stike z mediji, ki so bile objavljene tudi na spletni strani. Drugih dokumentov, razen navedenih vabil, pa organ nima. Prav tako je organ preveril »Delovodnik izhodnih in vhodnih dokumentov«, ki nosijo tajno oznako. V njih prav tako ni nobenih podatkov o obstoju zahtevanih dokumentov. Prostori, kjer naj bi bili sestanki, so za skupne namene organa in Generalnega sekretariata. V teh sobah je možno zvočno snemanje oziroma se ga v eni sobi da namestiti. Pisne odredbe o zvočnem snemanju organ nima. Običajna pot je, da se pošlje zahtevo preko elektronske pošte od tajnice vodje Kabineta na Generalni sekretariat, ki opravlja snemalne storitve. Nova Vlada ni prevzela korespondence bivših zaposlenih, ki je bila v elektronski obliki, z njihovih osebnih računalnikov, saj so računalnike na novo »naložili« in so bili tudi predhodno »očiščeni«. Organ še pove, da je dolžan evidentirati vso vhodno in izhodno pošto, ki pride na organ v pisni ali elektronski obliki. Ni pa nobene podlage, da bi se evidentirala medsebojna korespondenca med predsednikom Vlade in njegovimi sodelavci. Običajno se pred takimi sestanki pripravi opomnik s strani svetovalcev, s podatki o temi, kaj je na dnevnem redu, vendar tega ni evidentiranega. Prav tako ni nobenih zakonskih ali podzakonskih pravnih aktov, ki bi narekovali, kako se morajo takšni sestanki voditi in kaj mora v okviru takšnega sestanka nastati v smislu magnetograma, zapisnika…To je stvar odločitve predsednika Vlade. Na sestanku se lahko sproti dogovorijo, če oziroma kaj bodo izdelali. Organ se je ob tem zavezal, da bo do 15. 5. 2009, posredoval še dodatna pojasnila o načinu evidentiranja dokumentov.
3.2 Dodatno pojasnilo organa
Dne 20. 5. 2009 je Pooblaščenec od organa prejel dodatna pojasnila oziroma obrazložitev glede evidentiranja dokumentov. Organ je navedel, da je podlago za delovanje Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije v mandatu 2004-008 predstavljal Sklep o ustanovitvi Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije (Ur. l. RS, št 132/04), ki temelji na 25. členu ZVRS. Kabinet predsednika Vlade je v navedenem obdobju deloval kot vladna služba, zato so za upravno poslovanje, upravljanje z dokumentarnim gradivom, komunikacijo s strankami in drugimi javnostmi ter izvajanje uradnih dejanj veljale določbe Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 122/07 in 31/08). Za upravljanje z dokumentarnim gradivom je bila v Kabinetu predsednika Vlade organizirana glavna pisarna, ki opravlja naloge sprejemnega prostora oziroma vložišča, evidentiranja zadev in dokumentov, skeniranja dokumentov, odpravništva in varovanja dokumentarnega gradiva. Glavna pisarna je vodila evidenco dokumentarnega gradiva (Evidenca zadev in dokumentov), ki je temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa. Vodi se o vseh zadevah in dokumentih, ki jih Kabinet predsednika Vlade prejme (vhodni dokumenti) ali nastanejo pri njegovem delu (izhodni, lastni dokumenti).
Po razpoložljivih podatkih so bili v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju v Kabinetu predsednika Vlade evidentirani vsi vhodni dokumenti, ki so bili pomembni za njegovo poslovanje in ki so prispeli na naslov kabineta v fizični obliki oziroma na uradni elektronski naslov, v elektronski obliki. Evidentirani so bili tudi vsi vhodni dokumenti, ki so jih prejeli javni uslužbenci na svoje elektronske naslove, pa so jih po ugotovitvi, da gre za službene zadeve, posredovali v evidentiranje. Evidentiranje izhodnih dokumentov (dokumentov, ki so nastali pri delu kabineta in so bili posredovani drugim naslovnikom) je bilo v Kabinetu predsednika Vlade organizirano tako, da so jih po odredbi javnega uslužbenca, ki je neko zadevo reševal, evidentirali in pripravili za odpremo administrativno tehnični uslužbenci, poskenirali in dokončno pa so jih odpremili v glavni pisarni. Način odpreme in naslovniki so razvidni iz evidence zadev in dokumentov. Izvod izhodnega dokumenta je bil vložen v zadevo, pod katero je bil dokument evidentiran. Dokumenti, ki so nastali po notranji pobudi v organu, so se evidentirali na pobudo tistega javnega uslužbenca kabineta, ki je začel nalogo opravljati oziroma po navodilu predstojnika, ki je to nalogo naložil določenemu javnemu uslužbencu. Dokumenti, ki so nosili katero koli stopnjo tajnosti, so bili evidentirani v delovodniku pošte z oznako tajnosti. Dokumenti v tem primeru niso bili evidentirani in skenirani v evidenci zadev in dokumentov. V skladu s predpisi o varovanju tajnih podatkov so se dokumenti z oznako tajnosti ustrezno hranili, dokler se po določenem času niso vrnili pošiljatelju. Elektronska korespondenca med uslužbenci Kabineta predsednika Vlade se ni evidentirala, prav tako tudi ne opomniki, ki so nastali kot informacija predsedniku Vlade o posameznih vsebinah, ki jih je predsednik Vlade potreboval pri svojem delu. Vabila oziroma druge izhodne dokumente predsednika Vlade so po dogovoru s predsednikom
Vlade oziroma vodjo kabineta pripravljali uslužbenci kabineta. Evidentirani so bili (bi morali biti) v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju. Kadar je šlo za sestanek ali delovno srečanje predsednika Vlade, je bilo po predhodnem navodilu predsednika Vlade oziroma vodje kabineta na Generalni sekretariat Vlade RS naročeno snemanje sestanka. Naročilo je bilo, v skladu z ustaljeno prakso, običajno posredovano na Generalni sekretariat po elektronski pošti, izjemoma tudi samo telefonsko. V Evidenci zadev in dokumentov ni bilo evidentirano. Zakonske podlage oziroma internih aktov Kabineta predsednika Vlade, ki bi določali, v katerih primerih se sestanke snema, ni bilo. Prav tako ni bilo pravne podlage, ki bi urejala, v katerih primerih se o sestanku pripravi zabeležka, zapisnik ali magnetogram. V večini primerov je bila to predhodna odločitev predsednika Vlade oziroma vodje kabineta. Kadar je šlo za srečanja ob uradnih ali delovnih obiskih predsednika Vlade, so se običajno pripravile zabeležke srečanj, ki so bile posredovane ministrstvom, ki so bila po vsebini zadolžena za posamezna obravnavana vsebinska področja. Zabeležke so bile praviloma evidentirane v Evidenci zadev in dokumentov Kabineta predsednika Vlade oziroma v delovodniku pošte z oznako tajnosti. Magnetogrami sestankov so se prepisali na podlagi vsakokratnega navodila predsednika Vlade oziroma vodje kabineta. Praviloma niso bili evidentirani v Evidenci zadev in dokumentov. Prav tako organ nima informacij, da bi bili shranjeni zvočni zapisi. Enako velja tudi za zapisnike sestankov. Ob prenehanju mandata 2004-2008 se je v celoti ohranila dotedanja računalniška Evidenca zadev in dokumentov Kabineta predsednika Vlade ter zbirka dokumentarnega gradiva v fizični obliki (zadeve in dokumenti, ki so bili evidentirani v računalniški evidenci). Dokumenti, ki so jih pri svojem delu ustvarili uslužbenci Kabineta predsednika Vlade in so bili shranjeni na njihovih stacionarnih računalnikih ter baze z elektronsko pošto, ki je bila naslovljena na elektronske naslove posameznih uslužbencev, so bili ob prenehanju mandata izbrisani, računalniki pa na novo nameščeni. Na podlagi zgoraj navedenega in ob dejstvu, da se je Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije po prevzemu novega mandata v kadrovskem smislu tako rekoč na novo konstituiral, je bilo ob zahtevi prosilca, za posredovanje zapisnikov in magnetogramov sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri tedanjem predsedniku Vlade Republike Slovenije Janezu Janši, ki sta bila 6. 4. 2007 in 17. 8. 2007, ugotovljeno naslednje:
- Predsedniki parlamentarnih strank, vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanka madžarske narodne skupnosti so se 6. 4. 2007 sestali na povabilo predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše in obravnavali predlog sporazuma o sodelovanju v času priprav in med predsedovanjem Republike Slovenije Svetu Evropske unije, izmenjali so poglede na pokrajinsko zakonodajo, odnose Republike Slovenije z Republiko Hrvaško ter predlog ustavnega zakona o t.i. izbrisanih. Podrobnejša informacija je dosegljiva na spletni strani http://arhiv-04-08.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/252/1694/. Sestanek je potekal v velikem salonu Državnega zbora RS, Šubičeva 4, Ljubljana. Podatkov o tem, ali je bil sestanek sneman, organ nima. V evidenci zadev in dokumentov Kabineta predsednika Vlade ni evidentiran noben dokument, ki bi bil povezan z navedenim srečanjem.
- 17. 8. 2007 se je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša sestal s predsedniki koalicijskih in opozicijskih parlamentarnih strank, vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanko madžarske narodne skupnosti. Udeleženci sestanka so izmenjali poglede na reševanje odprtih vprašanj med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško Podrobnejša informacija je dosegljiva na spletni strani http://arhiv-04-08.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/252/1994/. Sestanek je potekal v sejni sobi 72, vladne palače na Gregorčičevi ul. 20, Ljubljana. V sejni sobi ni snemalnih naprav. Po podatkih Generalnega sekretariata Vlade RS, ki za Kabinet predsednika Vlade opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge, ki se med drugim nanašajo tudi na informacijsko in dokumentacijsko dejavnost, od Kabineta predsednika Vlade za navedeno srečanje niso prejeli naročila za postavitev prenosnih snemalnih naprav oziroma snemanje
srečanja. V evidenci zadev in dokumentov Kabineta predsednika vlade je v zvezi z navedenim sestankom evidentirano vabilo predsednika Vlade na sestanek predsednikov opozicijskih parlamentarnih strank in vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev, št 007-16/2004-112 z dne 7. 8. 2007. Vabilo je bilo dne 8. 8. 2007 v elektronski obliki odpremljeno na elektronske naslove vseh povabljenih. Vabilo je skenirano in vloženo v zadevo št 007-16/2004 – Koalicijsko usklajevanje - splošno, ki se nahaja v tekoči zbirki dokumentarnega gradiva. Drugih dokumentov v zvezi z navedenim sestankom v evidenci zadev in dokumentov ni evidentiranih.
Organ je glede obeh sestankov zaključil, da je zahtevo zavrnil, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike.
Organ je ob tem dodatno obrazložil svoje ugotovitve za sestanek z dne 27. 8. 2007, vendar jih Pooblaščenec ni povzemal, ker niso predmet te presoje.
4. Zaključek
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z zapisnikoma in magnetogramoma sestankov predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade, ki sta bila 6. aprila 2007 in 17. avgusta 2007. To pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec pa pri tem tudi ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel. Pravne podlage, ki bi narekovala obvezo nastanka zahtevanih dokumentov, ni. Organ je opravil vse dodatne poizvedbe v okviru organa, glede na to, da je prosilec zahteval dokumente, ki bi lahko nastali v času prejšnje Vlade, vendar teh zahtevanih dokumentov ni našel, kljub dejstvu, da glede na zgoraj navedeno ni dvoma, da sta sestanka bila. Kot že rečeno, pa organ nima pravne podlage niti dolžnosti, da bi zahtevane dokumente pridobival od drugih oseb ali organov. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe z dne 5. 3. 2009, šifra: 090-2/2009-3, Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Gregorčičeva 20,25, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka