Albin promotion d.o.o. - Občina Kidričevo
+ -Številka: 090-38/2009/6
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
Številka: 090-38/2009/6
Datum: 20.5.2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 3. 2009, podjetja Albin Promotion d.o.o., Breg 8, 2322 Majšperk (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 16. 3. 2009, št. 090-2/2009 Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe po pošti, na naslov prosilca, posredovati fotokopijo predloga Občine Kidričevo za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, z datumom 22. 10. 2008 in dopolnitev vloge za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, z datumom 18. 11. 2008
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 23. 2. 2009 naslovil na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedel je, da želi prejeti predlog Občine Kidričevo za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007 in dopolnitev vloge za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, vložene s strani Občine Kidričevo v zadevi sklepa MOP št. 35105-62/2006 HČ/TŠ, z dne 30. 1. 2009. Pri tem je prosilec pojasnil, da zahtevana dokumenta potrebuje za svoj zagovor pri tožbi, ki jo bo vložil na Upravno sodišče RS zoper sklep.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 16. 3. 2009, št. 090-2/2009, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa citiral 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ navedel, da se predlog in dopolnitev predloga Občine Kidričevo za obnovo postopka pravnomočnega gradbenega dovoljenja št. 35105-62/2006, izdanega dne 12. 12. 2007, nanašata na upravni postopek podelitve gradbenega dovoljenja za sanacijo opuščene gramozne jame z granulatom iz avtomobilskih gum po normi CE SIST EN 13242, investitorju družbi Albin Promotion d.o.o., ki je obenem tudi vlagatelj za posredovanje zadevnih informacij javnega značaja. Izpodbijano gradbeno dovoljenje je zaradi tega, ker bi naj šlo za objekt državnega pomena, kot pristojni organ na prvi stopnji izdalo RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, sicer pa so na podlagi 24. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 110/2002 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), za izdajo gradbenih dovoljen na prvi stopnji pristojne upravne enote t.j. Upravna enota na Ptuju. Iz tega izhaja, da so upravni postopki vodeni in odločbe o ne/podelitvi gradbenega dovoljenja izdane vedno s strani državnega upravnega organa, ne pa s strani upravnega organa lokalne skupnosti, saj po zgoraj citirani določbi ZGO-1 vodenje postopka in izdaja odločb o gradbenem dovoljenju ne spada v pristojnost in delovno področje upravnega organa lokalne skupnosti, temveč kot navedeno državnega upravnega organa. Iz tega razloga predlog in dopolnitev predloga Občine Kidričevo za obnovo postopka pravnomočnega gradbenega dovoljenja št. 35105-62/2006, izdanega dne 12. 12. 2007, ki sta zahtevana kot informaciji javnega značaja, ne predstavljata informacije javnega značaja v okviru delovnega področja občinske uprave Občine Kidričevo. ZDIJZ v 6. členu določa izjeme, ki terjajo zavrnitev vlog, in sicer po določbi 7. točke organ zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugimi tudi, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Predlog in dopolnitev predloga Občine Kidričevo za obnovo upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35105-62/2006 z dne 12. 12. 2007, sta dokumenta, ki sta sestavljena ravno zaradi predloga Občine Kidričevo za obnovo upravnega postopka podelitve gradbenega dovoljenja z dne 12 12.2007, in vsebujeta dejstva in podatke, na katere Občina Kidričevo opira svoje upravičenje za dosego obnove pravnomočno končanega upravnega postopka. Ker prosilec v upravnem postopku, katerega obnova se predlaga z zadevnima dokumentoma, nastopa kot nasprotna stranka z nasprotnim pravnim interesom od Občine Kidričevo, kar izhaja že iz njegove vloge, zahtevana dokumenta že iz tega razloga prav gotovo predstavljata dokumenta, katerih razkritje bi škodovalo njuni izvedbi. Iz tega izhaja, da bi bilo potrebno zahtevo prosilca, v primeru, da bi zahtevana dokumenta predstavljala informacijo javnega značaja po dikciji 4. člena ZDIJZ, ob uporabi 26. člena ZDIJZ zavrniti tudi iz tega zakonsko določenega razloga.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 20. 3. 2009 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri je uvodoma povzel svojo zahtevo in odločitev organa ter zaključil, da se organ v izpodbijani odločbi sklicuje na 6. čl. ZDIJZ, ki pa govori, da bi dajanje informacij lahko imelo vpliv na odločitve. To v tem primeru ne drži, ker gre za tožbo in ne za nek postopek odločanja.
Pritožbo prosilca je Pooblaščenec z dopisom z dne 27. 3. 2009, št. 090-38/2009/2, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245.čl. ZUP.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 31. 3. 2009, št. 090-2/2009, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Dne 3. 4. 2009 je Pooblaščenec organ še dodatno pozval, da mu predloži dokumenta, ki sta predmet zahteve prosilca. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 6. 4. 2009, šifra: 090/38/2009/4 in predložil zahtevano dokumentacijo.
Pritožba je utemeljena.
1. Delovno področje organa in pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje celotnega javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije je povezana z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki-v obliki dokumenta. Vsi trije kriteriji morajo biti torej podani kumulativno, da sploh lahko govorimo o informaciji javnega značaja.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na to, da zahtevana dokumenta ne sodita v delovno področje organa, je Pooblaščenec najprej ugotavljal ali je izpolnjen pogoj, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
V skladu s 7. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) je organ osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja, in kot tak nedvomno zavezanec po ZDIJZ. Seveda pa niso vse informacije, ki so v posesti organa, nujno tudi informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Zato je Pooblaščenec posebej ugotavljal ali zahtevana dokumenta: predlog Občine Kidričevo za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, z datumom 22. 20. 2008 in dopolnitev vloge za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, z datumom 18. 11. 2008, vložena s strani organa, sodita v njegovo delovno področje.
Delovno področje organa je potrebno razumeti široko, kar pomeni, da ne gledamo zgolj strogo opredelitev, ki jo npr. zajema področna zakonodaja za posamezen zavezan organ, ko določa njegove pristojnosti, temveč da pod pojmom »delovno področje« razumemo vse, kar je povezano z uradnim delovanjem oz. poslovanjem organa in sodi v okvir njegovih širših pristojnosti (npr. tudi javna naročila, zaposlovanje, službene poti …).
Dokumenta, ki sta predmet zahteve prosilca, se nanašata oziroma sta v povezavi z izdajo gradbenega dovoljenja na zemljišču, ki je v lasti organa. Gre za dokumenta, s katerima želi organ zavarovati svoje pravice in pravne koristi, kot dober gospodar. K takšnemu ravnanju je organ zavezan na podlagi področne zakonodaje. Tako je v 20. čl. ZLS določeno, da občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun. V 21. čl. ZLS pa so za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim opredeljene naslednje naloge organa: upravlja občinsko premoženje, omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, itd. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja (51. čl. ZLS). Tudi iz 2. točke 1. odst. 8. čl. Statuta organa (Ur. l. RS, št. 10/2004, v nadaljevanju Statut) izhaja, da organ upravlja občinsko premoženje tako, da: ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
V navedenih določbah sicer ni izrecne določbe, da je naloga organa vlagati redna in izredna pravna sredstva, vendar slednje nedvomno izvira iz navedenih določb, ki organu nalagajo upravljanje s premoženjem organa. Kot dober gospodar se mora organ poslužiti vseh razpoložljivih pravnih sredstev, s katerimi lahko zavaruje svoje pravice in pravne koristi. To pa pomeni, da brez dvoma sodi v delovno področje organa tudi izdelava dokumenta, s katerim želi organ zavarovati svoje pravice, kot lastnik nepremičnine. Res je, da konkretni postopek izdaje gradbenega dovoljenja sodi v sfero delovanja ministrstva, vendar slednje ne more biti razlog, da bi iz tega razloga zahtevana dokumenta sodila izključno v okvir delovnega področja ministrstva, ne pa tudi v delovno področje organa, ki je zahtevana dokumenta ustvaril z namenom ščitenja svojega premoženja in svojih pravic.
V skladu z navedenim zahtevana dokumenta brez dvoma sodita v delovno področje organa. Ker organ z zahtevanima dokumentoma tudi razpolaga, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani informaciji izpolnjujeta vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Načelo prostega dostopa
Glede same zahteve prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da je le ta v svoji zahtevi navajal, zakaj zahtevano informacijo potrebuje, kar je v postopku po ZDIJZ povsem nepomembno, saj so irelevantni interesi prosilca, ki jih zasleduje. To izhaja iz načela prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ), po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Zaradi navedenega se tudi organ ne sme spuščati v vprašanje, zakaj prosilec določeno informacijo potrebuje oziroma, zakaj jo bo morebiti uporabil. Njegova dolžnost je izključno ta, da odloči, ali zahtevana dokumenta predstavljata informacijo javnega značaja za vse oz. erga omnes. To pomeni, da je predmet odločitve strogo vezan na presojo zahtevanega dokumenta, ali zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije, določene v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter nadalje, ali so v celoti ali zgolj v obliki delnega dostopa informacije javnega značaja, do katerih imajo dostop prav vsi, ne zgolj prosilec.
3. Izjeme po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi podrejeno skliceval na obstoj izjeme iz 7. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. O obstoju te izjeme govorimo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. zveza z upravnim postopkom in
2. škodljiv vpliv na izvedbo upravnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP. Poleg tega poznamo na posameznih upravnih področjih posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače; glede vprašanj, ki niso posebej urejena pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).
Dokumenta, ki sta predmet zahteve prosilca, sta nastala pri organu, za potrebe postopka na Ministrstvu za okolje in prostor, ki med drugim vodi posamične upravne postopke za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj za objekte državnega pomena na prvi stopnji. Pravno podlago za nastanek dokumenta pa sicer predstavlja ZUP, ki ureja postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. V obravnavanem primeru je torej Ministrstvo za okolje in prostor vodilo upravni postopek in izdalo gradbeno dovoljenje, zoper katerega je organ vložil predlog in dopolnitev predloga za obnovo postopka. Navedeno pomeni, da sta bila zahtevana dokumenta nedvomno sestavljena izključno zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ.
Ne glede na ugotovitev, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj obstoja upravnega postopka, pa Pooblaščenec ugotavlja, da ni izpolnjen drugi pogoj, to je pogoj potencialne škodljivosti. Ni namreč videti razumnih razlogov, da bi razkritje dokumentov, ki sta predmet zahteve prosilca, lahko škodljivo vplivalo na izvedbo obnove postopka. Ogrožen mora namreč biti sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme, zato se pri presoji ne spuščamo v vprašanje škode, ki bi lahko nastala posameznim strankam v postopku. Ministrstvo za okolje in prostor je dne 19. 5. 2009 Pooblaščencu pojasnilo, da je v obravnavani zadevi izdalo sklep št. 35105-62/2006 z dne 30. 1. 2009, da se uvede obnova postopka. Ministrstvo za okolje in prostor je torej svojo odločitev že sprejelo, sklep je dokončen, ni pa pravnomočen, ker je zoper izdani sklep vložena tožba na Upravno sodišče RS. Slednje pa je že na podlagi Ustave RS zavezano k neodvisnemu in nepristranskemu odločanju. Sama obnova postopka v obravnavani zadevi tako še ni pravnomočno končana, vendar Pooblaščenec ne vidi utemeljenih razlogov, da bi z razkritjem zahtevanih dokumentov, lahko nastala škoda pri njegovi izvedbi. Konkretne škode za samo izvedbo postopka pa ni izkazal niti organ. Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da zgolj splošno in abstraktno sklicevanje na izjeme ne zadošča, saj dokazno breme o tem, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ zavezanec. Načelo prostega dostopa namreč vzpostavlja pravno domnevo, po kateri so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Iz tega sledi, da je na zavezancu tako breme zatrjevanj, kot tudi breme dokazovanja izjem. Če zavezanec ne dokaže, da gre za izjemo iz 6. čl. ZDIJZ, je v dvomu potrebno zahtevi za dostop do informacije ugoditi. S tega vidika je argumentacija organa v izpodbijani odločbi povsem nezadostna, saj organ v obrazložitvi z ničimer ni utemeljil zatrjevane izjeme. Dejstvo, ki ga poudarja organ, da je prosilec v obravnavanem upravnem postopku nasprotna stranka, pa pri presoji ali gre za informacijo javnega značaja, ni relevantno, saj kot že rečeno se vselej presoja z vidika »erga omnes«, za vse. Kar pomeni, da če ima določena informacija status informacije javnega značaja, ima ta učinek za vse, ne glede na status, položaj oziroma interes prosilca.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec ocenjuje, da zatrjevana izjema iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo predloga Občine Kidričevo za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, z datumom 22. 10. 2008 in dopolnitev vloge za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 35106-62/2006 z dne 12. 12. 2007, z datumom 18. 11. 2008. Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka