Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-37/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-37/2009/
Datum: 7. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2007-29 z dne 16. 2. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 3. 1. 2009 na organ naslovil zahtevo, da mu organ v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pošlje naslednje dokumente:
- fotokopijo inšpekcijskega dokumenta, izdanega v prekrškovnem postopku,
- fotokopijo odločbe, s katero je mizarjem naloženo opraviti obratovalni monitoring,
- fotokopijo poročila o obratovalnem monitoringu za vire hrupa v naravnem in življenjskem okolju,
- strokovne ugotovitve za vire hrupa, opravljene po letu 2003.
Organ je prosilcu dne 16. 2. 2009 izdal odločbo št. 090-30/2007-29, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, prosilcu pa je posredoval fotokopijo odločbe, s katero je mizarjem naloženo opraviti obratovalni monitoring. Organ glede preostalih zahtevanih dokumentov v odločbi navaja, da je po pregledu inšpekcijskega spisa uradna oseba ugotovila, da je inšpektor že opravil določena dejanja v zvezi z uvedbo prekrškovnega postopka, vendar pa je postopek šele v začetni fazi. Organ v skladu z navedenim ugotavlja, da gre za informacijo, ki predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj gre za podatke, ki se pridobivajo zaradi postopka o prekršku in bi lahko takšno razkritje škodovalo izvedbi postopka. V tej fazi namreč iz spisnih listin še ni razvidno, kako se bo postopek o prekršku vodil naprej in tudi zaključil. Prosilec pa brez utemeljenih in upravičenih pravnih koristi ne more pridobiti listin, na podlagi katerih bo pooblaščena uradna oseba (inšpektor) šele presojala, ali je bil prekršek storjen ali ne.
Organ nadalje ugotavlja, da se v spisu ne nahajajo ostali dokumenti, za katere je zaprosil prosilec (poročilo o obratovalnem monitoringu; strokovne ugotovitve za vire hrupa, opravljene po letu 2003). Ker dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo, jih torej ni možno posredovati, zato je potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti v skladu z ZDIJZ. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Informacija mora torej kumulativno izpolnjevati tri bistvene zahteve, da bi zadostila zakonskim kriterijem: informacija mora izvirati iz delovnega področja zavezanega organa, organ mora z informacijo razpolagati in informacija se mora nahajati v materializirani obliki. Ker torej v konkretnem primeru zahtevana informacija sploh ne obstaja, je organ v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil.
Dne 25. 2. 2009 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da je odločba organa napačna, da organ razpolaga s podatki o njegovi upravičenosti do vseh podatkov o inšpekcijskem nadzoru o obratovanju in gradnji mizarske delavnice. Ne strinja se z navedbami organa, da gre za podatke, ki bi lahko škodovali izvedbi postopka o prekršku. Navaja, da je splošno znano, da je za obratovanje mizarske delavnice predpisan obratovalni monitoring. Gre torej za zakonsko obveznost, inšpektor pa po uradni dolžnosti izvaja nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov. Prosilec se pritožuje tudi nad domnevno nepravilnim delom inšpektorjev.
Prosilec predlaga, da Pooblaščenec odločbo organa razveljavi in mu omogoči dostop do vseh kopij inšpekcijskih dokumentov na način, kot je navedel v zahtevi dne 3. 1. 2009.
Pritožbo prosilca je organ, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, dne 19. 3. 2009, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 21. 5. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca glede samega odločanja inšpektorjev v inšpekcijskih postopkih v skladu z zakonskimi pristojnostmi organa in vsebine njihovega dela, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje le na izpodbijanje domnevnih postopkovnih nepravilnosti izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 3. 1. 2009. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti.
Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevani dokumenti glede prekrškovnega postopka zoper lastnike mizarske delavnice zaradi neizvajanja predpisanega obratovalnega monitoringa v zvezi z obremenjevanjem okolja s hrupom (v nadaljevanju: prekrškovni postopek) obstajajo oziroma bi morali obstajati. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje še, da je inšpekcijski dokument, izdan v prekrškovnem postopku (kot navaja prosilec v zahtevi in pritožbi), razumel kot zahtevo za odločbo, izdano v prekrškovnem postopku (v prekrškovnem postopku organ ne more izdajati inšpekcijskih dokumentov).
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je, na podlagi 21. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, s spremembami in dopolnitvami) in 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami) ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njegovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.
3. Splošno o informaciji javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z dokumenti, ki naj bi nastali v okviru inšpekcijskega postopka, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ. Splošne pristojnosti in naloge inšpekcijskega nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor so opredeljene v Zakonu o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002) in Uredbi o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003) ter Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002). Inšpektorat Republike Slovenije opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov in splošnih aktov, ki urejajo varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji, vodni režim, urejanja voda in gospodarjenje z njimi, raziskovanje in izkoriščanje vseh vrst mineralnih surovin, elektroenergetiko, termoenergetiko in racionalno porabo energije, urejanje prostora in naselij, graditev objektov in izvedbo gradbenih konstrukcij, izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, stanovanjske zadeve in geodetske dejavnosti.
2) Organ mora z njo razpolagati
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Ogled in camera
Pooblaščenec je z namenom ugotovitve dejanskega stanja, dne 21. 5. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Določilo 11. člena ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval in so predmet pritožbe prosilca.
Na ogledu in camera je organ glede dokumentov, izdanih v inšpekcijskem postopku, Pooblaščencu izročil inšpekcijski spis št. 710-190/2009 in vztrajal pri navedbah v odločbi. Pooblaščenec je prevzel tudi dokumentacijo glede poizvedovanja organa v zvezi z zahtevo prosilca.
Pooblaščenec je preučil prevzeto dokumentacijo in ugotovil, da je Katja Stražiščar, uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu, dne 5. 2. 2009 poslala elektronsko sporočilo Darku Okleščnu, inšpektorju za okolje, na organizacijski enoti organa v Novem mestu (dokument organa št. 090-30/2007-26), v katerem ga sprašuje, ali obstaja kakšen dokument (odločba), izdan v prekrškovnem postopku. Darko Okleščen je pojasnil, kot to izhaja iz dokumenta organa št. 090-30/2007-26, da odločba v prekrškovnem postopku še ni izdana.
Pooblaščenec je pregledal še prekrškovni spis št. 710-190/2009 v katerem pa se ne nahaja prekrškovna odločba ali drug akt, s katerim bi se zaključil prekrškovni postopek, ki bi bil izdan pred izdajo odločbe organa, torej pred 16. 2. 2009.
Na tem mestu Pooblaščenec dodaja še, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti inšpektorja, da v določenem roku začne ali konča konkretni inšpekcijski ali prekrškovni postopek. Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti, zato lahko v konkretnem postopku ugotavlja le, ali obstaja kakršen koli dokument.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, izdanim v prekrškovnem postopku.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da tako tudi ni podan 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v neki materializirani obliki.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva in je predmet pritožbe, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-30/2007-29 z dne 16. 2. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka