Prosilec - MNZ, Policija
+ -Številka: 090-35/2009/2
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-35/2009/2
Datum: 10.04.2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 251. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 3. 2009, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-7/2009/7 (2-06), z dne 27. 2. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca, z dne 12. 3. 2009 zoper odločbo organa št. 090-7/2009/7 (2-06), z dne 27. 2. 2009, se delno ugodi in se odločba odpravi.
Organ mora v 10 dneh od prejema te odločbe, prosilcu posredovati fotokopijo:
• kazenske ovadbe št. D 1394813/K755609/07 (3E695-96), z dne 7. 7. 2007 (2 strani formata A4), pri čemer mora v dokumentu prikriti naslednje osebne podatke:
- osebno ime (ime in priimek), EMŠO in rojstni datum v 1. vrstici besedila ovadbe (2. do 7. beseda; šteto skupaj s številko kot eno besedo in datumom kot eno besedo),
- naslov prebivališča (ulica in številka) v 2. vrstici besedila ovadbe (9. do 12. beseda),
- osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča (ulica in številka) v 6. vrstici besedila ovadbe (3., 4., 6. (datum) in 10. do 13. beseda),
- ime v 1. vrstici prvega odstavka obrazložitve na 1. strani (13. beseda),
- priimek in osebno ime v 2. vrstici prvega odstavka obrazložitve na 1. strani (1., 14. ter 15. beseda),
- osebni imeni v 1. vrstici drugega odstavka obrazložitve na 1. strani (1. in 2. ter 13. in 14. beseda),
- ime v 1. vrstici tretjega odstavka obrazložitve na 1. strani (8. beseda; šteto skupaj z datumom kot eno besedo),
- tri imena v 1. vrstici četrtega odstavka obrazložitve na 1. strani (1., 3. in 12. beseda; šteto skupaj z datumom kot eno besedo),
- ime v 2. vrstici četrtega odstavka obrazložitve na 1. strani (1. beseda),
- ime v 1. vrstici prvega odstavka obrazložitve na 2. strani (14. beseda; šteto skupaj z datumom kot eno besedo),
- imeni v 2. vrstici prvega odstavka obrazložitve na 2. strani (8. in 9. beseda),
- osebno ime in naslov (ulica in številka) v 1. vrstici tretjega odstavka obrazložitve na 2. strani (1. in 2. ter 15. do 17. beseda),
- ime v 2. vrstici tretjega odstavka obrazložitve na 2. strani (15. beseda),
- imeni v 3. vrstici tretjega odstavka obrazložitve na 2. strani (4. in 10. beseda),
- osebno ime v 1. vrstici četrtega odstavka obrazložitve na 2. strani (10. in 11. beseda),
- osebno ime v 1. vrstici petega odstavka obrazložitve na 2. strani (14. in 15. beseda),
- osebno ime v 3. vrstici petega odstavka obrazložitve na 2. strani (9. in 10. beseda),
- osebno ime v 1. vrstici šestega odstavka obrazložitve na 2. strani (2. in 3. beseda),
- osebno ime v 1. vrstici sedmega odstavka obrazložitve na 2. strani (2. in 3. beseda).
• poročila v dopolnitev kazenske ovadbe št. D 1428612/K7744444/2007/1 (3E695-96), z dne 16. 10. 2007 (2 strani formata A4), pri čemer mora v dokumentu prikriti naslednje osebne podatke:
- osebno ime (ime in priimek), rojstni datum in naslov prebivališča (ulica in številka) v 1. vrstici kategorije »zoper« na 1. strani poročila (2., 3., 5. (datum) in 9. do 12. beseda),
- osebno ime v vrstici kategorije »ZADEVA« na 1. strani poročila (2. in 3. beseda),
- osebno ime v 3. vrstici prvega odstavka na 1. strani poročila (8. in 9. beseda, šteto skupaj s številko zadeve kot eno besedo in datumom kot eno besedo),
- rojstni datum in naslov (ulica in številka) v 4. vrstici prvega odstavka na 1. strani poročila (2. in 7. do 9. beseda; šteto skupaj z datumom kot eno besedo),
- osebno ime v 6. vrstici prvega odstavka na 1. strani poročila (4. in 5. beseda),
- osebno ime v 2. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (2. in 3. beseda),
- naslov (ulica in številka) v 3. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (2. do 4. beseda),
- osebno ime v 4. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (1. in 2. beseda),
- osebno ime v 6. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (5. in 6. beseda),
- osebno ime, rojstni datum in naslov (ulica) v 7. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (1., 2., 4., 9. in 10. beseda; šteto skupaj z datumom kot eno besedo),
- naslov (številka) v 8. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (1. in 2. beseda),
- osebno ime, rojstni datum in naslov (ulica) v 9. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (1., 2., 4., 9. in 10. beseda),
- naslov (številka) v 10. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (1. in 2. beseda),
- naslov (ulica) in osebno ime v 11. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (4., 5., 11. in 12. beseda),
- osebno ime v 12. vrstici drugega odstavka na 1. strani poročila (5. in 6. beseda),
- osebna imena dveh oseb v 1. in 2. vrstici kategorije »PRILOGE« na 2. strani poročila.
• zapisnika o sprejemu predloga za pregon št. D 1394813 K/755609/2007 (3E695-96), z dne 7. 6. 2007 (2 strani formata A4), pri čemer mora v dokumentu prikriti naslednje osebne podatke:
- osebno ime (ime in priimek), datum rojstva, naslov prebivališča (ulica) v 2. vrstici na 1. strani zapisnika (2., 3., 5. (datum) in 12. beseda),
- naslov prebivališča (številka) v 3. vrstici na 1. strani zapisnika (1. do 3. beseda),
- telefonska številka, poklic in naziv podjetja v 4. vrstici na 1. strani zapisnika (3. (številka), 5. (številka), 7. in 9. do 11. beseda),
- naslov podjetja v 5. vrstici na 1. strani zapisnika (1. in 2. beseda),
- osebno ime v 8. vrstici na 1. strani zapisnika (6. in 7. beseda),
- imena treh oseb v 13. vrstici na 1. strani zapisnika (2., 11. in 15. beseda, šteto skupaj z datumom kot eno besedo),
- imena dveh oseb v 16. vrstici na 1. strani zapisnika (8. in 9. beseda),
- naslov v 2. vrstici na 2. strani zapisnika (9. do 11. beseda),
- ime v 3. vrstici na 2. strani zapisnika (10. beseda),
- vzdevek v 5. vrstici na 2. strani zapisnika (16. beseda),
- naslov v 7. vrstici na 2. strani zapisnika (3. in 4. beseda).
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 26. 1. 2009 na organ vložil zahtevo za pridobitev fotokopije:
- dokumenta z naslovom »dodatna obvestila o kaznivem dejanju« opr. št. D 142861/K774444-2007 (datum neznan) in
- »najemne stanovanjske pogodbe iz februarja 2005« v zvezi s katero je »… 17. 2. 2005 pridobila dovoljenje za stalno prebivanje tujca v RS«.
Organ je zgornjo zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ in mu posredoval fotokopije naslednjih dokumentov:
- kazenska ovadba št. D 1394813/K755609/07 (3E695-96), z dne 7. 7. 2007.
- poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe št. D 1428612/K7744444/2007/1 (3E695-96), z dne 16. 10. 2007 in
- zapisnik o sprejemu predloga za pregon št. D 1394813/K755609/2007 (3E695-96), z dne 7. 6. 2007.
Ker je organ na posredovanih fotokopijah dokumentov prikril osebne podatke, katerih razkritje ni dopustno javnosti (izveden delni dostop), je dne 27. 2. 2009 zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-7/2009/7 (2-06) (v nadaljevanju izpodbijana odločba). 1. točka izreka izpodbijane odločbe se glasi: »zahteva prosilca se delno zavrne«; 2. točka izreka izpodbijane odločbe se glasi: »stroški v tem postopku niso nastali«.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel:
- da je bila zahteva v delu, ki se nanaša na najemno pogodbo v skladu z 20. členom ZDIJZ odstopljena Upravni enoti Kamnik, ki je vodila upravni postopek o prijavi stalnega bivališča prosilčeve žene, kar je razvidno iz dokumenta, ki ga je zahtevi priložil prosilec;
- da je bil prosilec pozvan k dopolnitvi vloge, ker ni bilo mogoče jasno ugotoviti, kaj je predmet zahteve. Zahtevani dokument, ki ga prosilec poimenuje »dodatna obvestila o kaznivem dejanju« je v resnici »poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe«, ki ima dve prilogi: zapisnik o sprejemu predloga za pregon zoper prosilca, z dne 7. 6. 2007 in kazenska ovadba zoper prosilca, z dne 7. 7. 2007;
- da glede vsebine zahtevanih dokumentov ni zadržkov v smislu 6. člena ZDIJZ, razen izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, ker je Okrožno državno tožilstvo ovadbe in poročila že zavrglo;
- da osebni podatki posameznikov ne morejo biti informacije javnega značaja, zaradi česar jih je treba na posredovanih dokumentih trajno prekriti (tako, da so osebe, ki so v dokumentih omenjene ali imajo neko vlogo, neprepoznavne) in izdati delno zavrnilno odločbo;
- da glede dodatnih vprašanj, ki jih je v dopolnjeni vlogi postavil prosilec, uradna oseba ni pristojna, saj je postopek po ZDIJZ zamišljen le kot odločanje o zahtevi prosilca za dostop do dokumentov, ne pa odgovarjanje na vprašanja, razmišljanja in podobno.
Prosilec je dne 12. 3. 2009 pri organu vložil pritožbo, v kateri je izrazil nestrinjanje s prikrivanjem osebnih podatkov v prejetih dokumentih. V pritožbi je pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja s črnim pisalom prekrila osebne podatke, ki so prosilcu znani, saj gre za njegove osebne podatke in osebne podatke njegovega brata. Poleg tega sta prosilec in njegov brat stranki v postopku, obravnave pa so po ustavi in zakonu javne.
Organ je po preskusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, pritožbo prosilca skupaj z vso relevantno dokumentacijo odstopil Pooblaščencu dne 18. 3. 2009.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec je s pritožbo izpodbijal zgolj domnevno neustrezno prikrivanje njegovih in bratovih osebnih podatkov, ni pa se pritožil zoper zavrnitev odgovorov na vprašanja in odstop zahteve v delu, ki se nanaša na najemno pogodbo. Zaradi navedenega je Pooblaščenec izpodbijano odločbo preskusil z vidika morebitnih bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev materialnega prava, zlasti pri aplikaciji določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi oprl organ in je predmet izpodbijanja s strani prosilca.
1. Presoja obstoja izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
1.1. Splošno
Če zahtevani dokumenti vsebujejo oziroma predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 1. in 4. člena ZDIJZ, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena.
V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko oziroma mora organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po navedeni določbi morata biti za aplikacijo t.i. izjeme varstva osebnih podatkov kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- OBSTOJ OSEBNEGA PODATKA: podatek, ki ga vsebuje dokument mora imeti naravo osebnega podatka v smislu 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1) in
- NEZAKONITOST RAZKRITJA: razkritje osebnega podatka s strani organa javnosti bi pomenila kršitev varstva osebnih podatkov po določbah ZVOP-1 oziroma povedano drugače, za razkritje osebnega podatka javnosti ni podane pravne podlage v zakonu ali pogojno v privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatek nanaša.
Temeljni in sistemski zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov je ZVOP-1, čigar namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8., 9. členu in 13. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Privolitev v javnem sektorju pa mora biti posebej določena v zakonu.
Organ je izpodbijano odločbo oprl na izjemo varstva osebnih podatkov, saj naj bi nekateri podatki v zahtevanih dokumentih predstavljali osebne podatke, zato je Pooblaščenec moral preizkusiti, ali je organ v dokumentih, ki so bili posredovani prosilcu, res prekril zgolj tiste podatke, ki izpolnjujejo pogoje po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma, ali je delni dostop res izveden v mejah, ki jih predvideva 7. člen ZDIJZ in 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
1.2. Načelo prostega dostopa in njegovi učinki na področju odločanja o dostopu do informacij javnega značaja
Načelo prostega dostopa izhaja iz 5. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.
Pooblaščenec pojasnjuje, da se o dostopu do informacij javnega značaja odloča z vidika dostopnosti informacije javnega značaja za vse oziroma za celotno javnost. Pravica do dostopa do informacij javnega značaja učinkuje erga omnes, kar pomeni, da učinkuje nasproti vsem potencialnim prosilcem (fizičnim in pravnim osebam) ne glede na obstoj pravnega interesa, posebnega statusa in posebnih okoliščin osebne narave. To pomeni, da lahko dostop do informacije javnega značaja zahteva in pridobi kdorkoli.
Posebna značilnost pravice do dostopa do informacij javnega značaja, ki je pravzaprav odraz učinkovanja erga omnes, je načelo ekvivalenčnega učinka, ki pomeni, da mora biti izvedba dostopa do določene informacije javnega značaja povsem enaka za vse prosilce. Zato organ (zavezanec), pri presojanju obstoja izjem iz 6. člena ZDIJZ in s tem, pri odločanju o dostopu, prosilcev ne sme obravnavati različno. Rezultat presoje oziroma odločitev organa mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
Tako kot je pojasnjeno zgoraj, velja tudi pri izvedbi delnega dostopa v zvezi z ugotovljeno izjemo varstva osebnih podatkov. Prosilcu je treba prikriti osebne podatke, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer je irelevantno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, ali pa gre celo za osebne podatke samega prosilca. Odločanje o dostopu do informacij javnega značaja na podlagi določb ZDIJZ ima drugačne učinke, kot jih ima na primer zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po 30. členu ZVOP-1 ali zahteva za vpogled in prepis sodnega/upravnega spisa po ZUP, Zakonu o kazenskem postopku ali Zakonu o pravdnem postopku. Na primeroma omenjenih podlagah bi bil prosilcu načeloma omogočen širši dostop do dokumentov (torej brez prekrivanja osebnih podatkov), če bi seveda bili za seznanitev izpolnjeni zakonski pogoji. V konkretnem primeru organu ni mogoče očitati, da je zahtevo prosilca presojal po določbah ZDIJZ, saj:
- prosilec ni navedel pravne podlage za seznanitev z zahtevanimi dokumenti,
- je zavezanec pri izbiri pravne kvalifikacije relativno prost, ker procesni predpisi posebnih usmeritev glede pravne kvalifikacije vlog strank ne določajo,
- zavezance k takšnemu ravnanju napoti tretji odstavek 17. člena ZDIJZ, ki določa, da če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ.
Glede na zgornje navedbe je potrebno zavrniti pritožbene navedbe prosilca o tem, da je organ nerazumno prikril njegove osebne podatke in podatke njegovega brata, ker jih prosilec že pozna. Pritožbenih navedb tudi ni mogoče šteti za osebno privolitev posameznika v smislu določb ZVOP-1, ker za konkretni primer noben zakon ne predvideva možnosti obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve. Organ je namreč upravljavec osebnih podatkov v javnem sektorju (prim. prvi odstavek 9. člena ZVOP-1).
1.3. Presoja delnega dostopa glede na pritožbene navedbe in glede na preskus po uradni dolžnosti
1.3.1. Dokument: poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe
Pooblaščenec na podlagi pregleda dokumentov, ki jih je prosilec prejel in originarnih dokumentov ugotavlja, da se v dokumentu »poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe« št. D 1428612/K7744444/2007/1 (3E695-96), z dne 16. 10. 2007, ki obsega dve strani formata A4, na več mestih pojavljajo osebni podatki petih posameznikov (fizičnih oseb). Vrste osebnih podatkov, ki se na dokumentu pojavljajo so: osebno ime, vzdevek, rojstni datum, datum smrti, naslov prebivališča, naslov začasnega prebivališča (IDENTIFIKACIJSKI OSEBNI PODATKI) in naziv ter funkcija javnega uslužbenca, naziv zavoda za prestajanje kazni zapora, sorodstvena razmerja, letnica ovadbe in kaznivo dejanje, poklic in drugi podatki o dejanjih, ravnanjih, stanjih, lastnostih ali okoliščinah, ki se nanašajo na posameznike (DRUGI OSEBNI PODATKI).
Organ je v razkritem dokumentu prikril identifikacijske osebne podatke ter množico drugih osebnih podatkov tistih posameznikov, ki v dokumentu ne nastopajo kot javni uslužbenci - uradne osebe organa. S takšno anonimizacijo je dosegel, da je v razkritem dokumentu lahko ohranil druge osebne podatke, ki so v trenutku anonimizacije dokumenta postali podatki, ki jih ni mogoče povezati s posameznikom, torej neosebni podatki. Potrebnost anonimizacije izhaja iz dejstva, da ne obstoji zakonska pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki bi omogočala zakonito razkritje osebnih podatkov javnosti.
Organ je ohranil navedbo osebnega imena, naziva in funkcije uradne osebe, kar je skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega. Iz navedene določbe izhaja, da gre v tem primeru za nevarovan osebnih podatek, ki ga je dopustno razkriti javnosti.
Z zgoraj opisano izvedbo dostopa je organ ravnal skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena in 7. členom ZDIJZ ter posledično skladno z 8. in 9. členom ZVOP-1.
Pooblaščenec na podlagi preskusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotavlja, da je organ v razkritem dokumentu prikril tudi podatke, ki jih v konkretnem primeru ni mogoče šteti za osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1, zaradi česar ne morejo predstavljati izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki so:
- 4. do 12. beseda v 5. vrstici prvega odstavka (stran 1);
- 15. in 16. beseda v 6. vrstici prvega odstavka (stran 1);
- datum smrti v 3. vrstici drugega odstavka (stran 1);
- enajsta beseda v 5. vrstici drugega odstavka (stran 1).
Če bi bili v obravnavanem dokumentu nerazvidni osebni podatki, ki jih je prikril organ, razen zgoraj naštetih nevarovanih podatkov, ne bi bilo mogoče ugotoviti, na katerega posameznika se dokument oziroma informacije nanašajo. Zgoraj našteti podatki ne kažejo na določenega in tudi ne na določljivega posameznika oziroma povedano drugače, brez nesorazmernega napora, tudi s pomočjo preostalih neprikritih podatkov, personalizacija (ugotovitev zveze s točno določenim posameznikom) s strani povprečnega posameznika ali s strani pretežnega dela javnosti, ni mogoča.
1.3.2. Dokument: kazenska ovadba
Pooblaščenec na podlagi pregleda dokumentov, ki jih je prosilec prejel in originarnih dokumentov ugotavlja, da je z dokumentom »kazenska ovadba« št. D 1394813/K755609/07 (3E695-96), z dne 7. 7. 2007, ki obsega 2 strani formata A4, organ ravnal smiselno podobno kot z dokumentom v točki 1.3.1., zaradi česar je organ načeloma sicer sledili določbam 3. točke prvega odstavka 6. člena in 7. členom ZDIJZ ter posledično določbam 8. in 9. člena ZVOP-1, vendar je pri tem izvedel prekomerno prikrivanje podatkov.
Pooblaščenec na podlagi preskusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, ugotavlja, da je organ v razkritem dokumentu prikril tudi podatke, ki jih v konkretnem primeru ni mogoče šteti za osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1, zaradi česar ne morejo predstavljati izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki so:
- 8. do 11. beseda (šteto brez številke EMŠO in datuma) v 1. vrstici kazenske ovadbe (stran 1);
- 1. beseda v 2. vrstici kazenske ovadbe (stran 1);
- 3. do 5. beseda in 7. do 12. beseda v 3. vrstici kazenske ovadbe (stran 1);
- 2. beseda v 6. vrstici kazenske ovadbe (stran 1);
- 10., 11. in 13. beseda v 2. vrstici prvega odstavka obrazložitve (stran 1);
- 16. in 17. beseda v 3. vrstici drugega odstavka obrazložitve (stran 1);
- 14. beseda (šteto brez datuma) v 2. vrstici tretjega odstavka obrazložitve (stran 1);
- 13. in 14. beseda (šteto brez datuma) v 1. vrstici četrtega odstavka obrazložitve (stran 1);
- 2.,3. in 4. beseda v 2. vrstici četrtega odstavka obrazložitve (stran 1);
- 10. in 11. beseda v 2. vrstici prvega odstavka obrazložitve (stran 2);
- 12. do 17. beseda v 3. vrstici tretjega odstavka obrazložitve (stran 2);
- 7., 8. in 9. beseda v 4. vrstici tretjega odstavka obrazložitve (stran 2);
- 13. in 15. beseda v 2. vrstici četrtega odstavka obrazložitve (stran 2);
- 15. in 16. beseda v 1. vrstici sedmega odstavka obrazložitve (stran 2);
- 1. in 2. beseda v 2. vrstici sedmega odstavka obrazložitve (stran 2).
Če bi bili v obravnavanem dokumentu nerazvidni osebni podatki, ki jih je prikril organ, razen zgoraj naštetih nevarovanih podatkov, ne bi bilo mogoče ugotoviti, na katerega posameznika se dokument oziroma informacije nanašajo. Zgoraj našteti podatki ne kažejo na določenega in tudi ne na določljivega posameznika oziroma povedano drugače, brez nesorazmernega napora, tudi s pomočjo preostalih neprikritih podatkov, personalizacija (ugotovitev zveze s točno določenim posameznikom) s strani povprečnega posameznika ali s strani pretežnega dela javnosti, ni mogoča.
Drugače kot zgoraj velja za ime udeleženca v 1. vrstici četrtega odstavka obrazložitve (stran 1). V zvezi s tem osebnim podatkom je organ pri posredovanju razkritega dokumenta spregledal, da bi moral v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prikriti tudi ime obravnavanega udeleženca, saj ta v kombinaciji z opisom domnevnega kaznivega dejanja in drugih okoliščin v zvezi s kaznivim dejanjem, predstavlja osebni podatek, ki se nanaša na nedoločenega, vendar določljivega posameznika (prim. pojmovnik v 6. členu ZVOP-1). Pooblaščenec v pritožbenem postopku opisane pomanjkljivosti pri ravnanju organa ne more sanirati v smislu odprave odločbe, saj je bil podatek z materialnim dejanjem že razkrit prosilcu oziroma javnosti, izrek izpodbijane odločbe pa je s tega vidika (ne pa sicer) zakonit. Zato imajo zgornja pojasnila naravo gole ugotovitve nepravilnega ravnanja oziroma nepravilne uporabe materialnega prava. Kljub temu je z izrekom te odločbe organu naloženo, da pri posredovanju informacije javnega značaja obravnavani podatek prikrije. V nasprotnem primeru bi namreč šlo za dvakratno razkritje osebnega podatke v nasprotju z določbami ZVOP-1.
1.3.3. Dokument: zapisnik o sprejemu predloga za pregon
Pooblaščenec na podlagi pregleda dokumentov, ki jih je prosilec prejel in originarnih dokumentov ugotavlja, da je z dokumentom »zapisnik o sprejemu predloga za pregon« št. D 1394813K/755609/2007 (3E695-96), z dne 7. 6. 2007, ki obsega 2 strani formata A4, organ ravnal smiselno podobno kot z dokumentoma v točki 1.3.1. in 1.3.2., zaradi česar je organ načeloma sicer sledili določbam 3. točke prvega odstavka 6. člena in 7. členom ZDIJZ ter posledično določbam 8. in 9. člena ZVOP-1, vendar je pri tem izvedel prekomerno prikrivanje podatkov.
Pooblaščenec na podlagi preskusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotavlja, da je organ v razkritem dokumentu prikril tudi podatke, ki jih v konkretnem primeru ni mogoče šteti za osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1, zaradi česar ne morejo predstavljati izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki so:
- 15. in 16. beseda v 10. vrstici besedila (stran 1);
- 10. beseda v 12. vrstici besedila (stran 1);
- 12. beseda (šteto brez datuma) v 13. vrstici besedila (stran 1);
- 17. in 18. beseda v 2. vrstici besedila (stran 2);
- 14. beseda v 3. vrstici besedila (stran 2);
- 7., 13. in 21. beseda v 8. vrstici besedila (stran 2);
- 11., 14., 15. in 16. beseda v 9. vrstici besedila (stran 2);
- 1., 10. in 11. beseda v 10. vrstici besedila (stran 2).
Če bi bili v obravnavanem dokumentu nerazvidni osebni podatki, ki jih je prikril organ, razen zgoraj naštetih nevarovanih podatkov, ne bi bilo mogoče ugotoviti, na katerega posameznika se dokument oziroma informacije nanašajo. Zgoraj našteti podatki ne kažejo na določenega in tudi ne na določljivega posameznika oziroma povedano drugače, brez nesorazmernega napora, tudi s pomočjo preostalih neprikritih podatkov, personalizacija (ugotovitev zveze s točno določenim posameznikom) s strani povprečnega posameznika oziroma pretežnega dela javnosti, ni mogoča.
Pooblaščenec še ugotavlja, da je bilo na strani 2 obravnavanega dokumenta (spodaj levo) prikrito osebno ime policista, pri čemer organ v izpodbijani odločbi razlogov za takšno ravnanje ni posebej utemeljil. Prikritje tega osebnega podatka ni v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V tretjem odstavku istega člena je namreč določeno, da se ne glede na določbe prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru ni dvoma, da gre za javnega uslužbenca, saj je poimenovan z nazivom »policist« ter je sopodpisnik zapisnika. Policist je očitno sestavil zapisnik v okviru delovnih nalog, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. Osebno ime javnega uslužbenca zaposlenega pri organu, ravno zaradi določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ spada med nevarovane osebne podatke. Trenutno stanje zaposlitve na omenjen status osebnega podatka ne vpliva.
2. Presoja obstoja drugih izjem do dostopa do informacij javnega značaja in pravilnosti postopka na prvi stopnji
ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera od izjem iz 1. do 11. točke prvega odstavka 6. člena. Pooblaščenec je pri obravnavi razkritega dokumenta po uradni dolžnosti presodil, ali vsebuje podatke, ki predstavljajo katero od izjem od dostopa do informacij javnega značaja po določbah od 1. do 2. in od 4. do 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi seznanitve s celotno vsebino razkritega dokumenta, Pooblaščenec ni ugotovil obstoja nobene od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen izjeme varstva osebnih podatkov, ki je obravnavana v točki 1 te obrazložitve.
V okviru presoje pravilnosti postopka Pooblaščenec ugotavlja, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe oblikovana v nasprotju z 213. členom ZUP, ki med drugim določa, da mora biti izrek določen. Organ je z izrekom zgolj delno zavrnil zahtevo prosilca, ni pa preciziral, v čem je zahtevo prosilca zavrnil oziroma kateri deli informacije predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov. Takšen izrek ne omogoča t.i. dejanske izvršljivosti, saj na njegovi podlagi ni mogoče ugotoviti, katere podatke v razkritih dokumentih je potrebno prikriti, da bo zadoščeno določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker organ izreka ni oblikoval s primerno stopnjo določnosti, Pooblaščenec tudi ne more preveriti skladnosti izreka in dejanske izvedbe delnega dostopa. Glede na navedeno je treba ravnanje organa v zvezi z obravnavano 1. točko izreka izpodbijane šteti kot bistveno kršitev pravil postopka, ki pa jo je Pooblaščenec skupaj z ugotovljeno nepravilno uporabo materialnega prava saniral z odpravo in nadomestitvijo izreka izpodbijane odločbe.
3. Sklepno
Ker je organ pri odločanju na prvi stopnji in pri materialnem dejanju (razkritju zahtevanih dokumentov) ravnal v nasprotju z določbami prvega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ki določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo.
Ker je organ pri oblikovanju 1. točke izreka ravnal v nasprotju z 213. členom ZUP, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, ki določa, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu.
Pooblaščenec je organu naložil, da prosilcu ponovno posreduje dokumente, ki so predmet zahteve, in sicer tako, da v njih prikrije le tiste dele (podatke), ki predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje javnosti ni dopustno. Naložitev posredovanja zgolj tistih podatkov, ki so bili v razkritih dokumentih neupravičeno prikriti, za prosilca ne bi bila smiselna.
Izdaja te odločbe je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi izpodbijano odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka