Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
+ -Številka: 090-33/2009
Kategorije: Kršitev postopka
Številka: 090-33/2009/
Datum: 9. 9. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 56/09-5/2 EG/JB z dne 9. 2. 2009 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca je utemeljena.
2. Zahteva prosilca se zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 1. 2. 2009 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja ter od organa zahteval podroben kronološki pregled uvedbe disciplinskih postopkov in izrečenih ukrepov v zadevi poskusa vročitve z obvestilom, za katerega je g. …, inšpektor višji svetnik, pri Ministrstvu za javno upravo, ugotovil, da je nezakonit.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 9. 2. 2009 izdal odločbo št. Tu 56/09-5/2 EG/JB, s katero je zahtevo prosilca na podlagi 8. točke 6. člena ZDIJZ v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da med prosilcem in organom poteka delovni spor na Delovnem sodišču v Mariboru št. Pd 863/2008 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delovni spor je v teku, zato bi podatki, ki jih zahteva prosilec, lahko škodovali izvedbi tega postopka. Vsa dokumentacija v zvezi z vročanjem sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prepovedi opravljanja dela je bila delovnemu sodišču predložena s strani organa. Organ je tako zahtevek prosilca zavrnil, ker bi z ugoditvijo predlogu prosilca bili razkriti podatki, ki bi škodovali izvedbi sodnega postopka, ki teče med prosilcem in organom pred delovnim sodiščem. Organ je podrejeno v obrazložitvi navedel še, da nadzor nad delovanjem državnotožilske uprave po njegovem mnenju opravlja le generalni državni tožilec in torej le-ta ni v pristojnosti tretjih oseb.
Prosilec je dne 23. 2. 2009 pri organu vložil pritožbo na izdano odločbo. Organ je ob preizkusu procesnih predpostavk pritožbo posredoval v reševanje Pooblaščencu.
Prosilec je v pritožbi navedel, da organ z izpodbijano odločbo ni odločil o njegovi zahtevi, saj je z odločbo odločal o kronologiji disciplinskih postopkov in izrečenih ukrepov zoper javna uslužbenca … in … v zvezi z vročanjem Sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in Prepovedi opravljanja dela, prosilec pa je zahteval kronologijo disciplinskih postopkov in izrečenih ukrepov zoper javna uslužbenca … in … v zvezi z vročanjem Sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja.
Organ je v dopisu, s katerim je Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilca, navedel, da iz podatkov v zahtevi prosilca ni bilo mogoče natančneje določiti, za dokumente v zvezi s katerim dogodkom gre. Prosilec je v zahtevi navedel le imeni dveh javnih uslužbencev, katerima je hkrati očital nepravilen poskus vročitve in nepravilno vročitev, ob kateri naj se uslužbenca ne bi izkazala s pooblastilom. Organ meni, da je prosilec šele ob pritožbi zoper izpodbijano odločbo organa priložil fotokopijo Obvestila Tu 94/08 EG/JB z dne 23. 2. 2009 (pravilno 3. 7. 2008 – op. Pooblaščenca) o poskusu vročitve Sklepa Vlade RS št. 10051-373/2 z dne 18. 6. 1006 (pravilno 18. 6. 2008 – op. Pooblaščenca) in fotokopijo dopisa Direktorata za e-upravo in upravne procese št. 061-457/2008/4 z dne 8. 9. 2008, ni pa navedel listine, ki bi mu naj bile vročene na nezakonit način s strani istih uslužbencev, zoper katere bi se po njegovi presoji morali uvesti ustrezni postopki. Organ meni, da je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnil zahtevo prosilca za kronološki vpogled disciplinskih postopkov in izrečenih ukrepov zoper javna uslužbenca … in…. Oba uslužbenca sta bila pooblaščena tako za vročitev Sklepa Vlade RS št. 10051-373/2 z dne 18. 6. 2008, kot Sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. Tu 94/08-11 z dne 20. 5. 2008, in Prepovedi opravljanja dela št. Tu 94/08-12 z dne 22. 5. 2008. Vse vročitve se nanašajo na sodni postopek, ki se vodi na Delovnem sodišču v Mariboru in bi zahtevani podatki škodovali izvedbi tega sodnega postopka, saj se je prosilec že med sodnim postopkom skliceval na nepravilno vročitev uradnih listin. Organ v nadaljevanju pojasnjuje potek vročitve Sklepa Vlade RS št. 10051-373/2 z dne 18. 6. 2008, kjer med drugim navaja, da je v mesecu juliju 2008 vodja organa opravila razgovor z upravnim inšpektorjem, ki ji je povedal, da so bile pri vročitvi sicer ugotovljene določene nepravilnosti, ki pa pritožnika niso prikrajšale pri nadaljnjem uveljavljanju pravic v postopku pred sodiščem, pristojnim za delovne spore. Po mnenju organa želi prosilec z vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja pridobiti dokaze, ki bi jih predložil v delovnem sporu.
Pooblaščenec je dne 11. 8. 2009 pri organu opravil ogled in camera. Organ je Pooblaščencu v dokumentu, ki je priloga zapisnika o ogledu št. 090-55/2009/7, zatrdil, da z dokumentacijo, ki jo dejansko zahteva prosilec, ne razpolaga.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. O prosilčevi zahtevi
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre.
V kolikor organ ni prepričan kaj prosilec s svojo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja želi, pomeni, da je takšna vloga nerazumljiva. V skladu s 67. členom ZUP mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se takšna pomanjkljivost odpravi, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za opravo pomanjkljivosti se pošlje vložniku. Ker organ tega v postopku na prvi stopnji ni storil, kljub temu, da po lastnih navedbah v dopisu št. Tu 56/09-5 EG/JB z dne 25. 2. 2009 iz podatkov v zahtevi ni mogel natančneje določiti, v zvezi s katerim dogodkom prosilec sploh zahteva dokumente, je prišlo do situacije, da je ob odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, odločal glede drugih historičnih dogodkov ter dogodkov povezanih z njimi, kot je v svoji zahtevi zahteval prosilec.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da organ prosilca ni pozval na dopolnitev njegove zahteve, kot to zahteva ZUP, temveč jo je kljub temu obravnaval. Iz tega razloga je organ nato v postopku napačno ugotovil dejstva in na podlagi tega izdal napačno odločbo.
Pooblaščenec je ob vpogledu v vsebino zahteve prosilca ugotovil, da bi organ, glede na navedbe prosilca v zahtevi ter ob skrbni preučitvi njene vsebine, lahko ugotovil, za kateri historični dogodek gre. Organ je bil seznanjen z dejstvom, da se je prosilec ravno glede obravnavanega dogodka že pritožil tudi pri Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, kar izhaja iz dopisa, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 2. 3. 2009. Nenazadnje je vodja organa, po svoji izrecni navedbi v navedenem dopisu, o načinu vročitve julija 2008 opravila telefonski pogovor z upravnim inšpektorjem, ki je prosilcu izdal mnenje št. 061-457/2008/4, z dne 8. 9. 2008.
Ker je poleg vsega navedenega, prosilec v pritožbi še enkrat natančno specificiral, katere dokumente želi, je Pooblaščenec lahko o zahtevi odločil tudi po vsebini in ni vrnil zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.
2. O informaciji javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje še, da je ena izmed glavnih funkcij pravice do informacij javnega značaja ravno nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.
Iz navedenega izhaja, da namen ZDIZ ni opravljati nadzora nad delovanjem organov v smislu, kot ga razume organ, ko omenja opravljanje nadzora s strani generalnega državnega tožilca nad delom državnotožilske uprave. Prosilec je s svojo zahtevo le uresničeval ustavno zagotovljeno pravico do informacij javnega značaja in s tem ni izvajal nadzora nad delom državnotožilske uprave v prej navedenem smislu, saj za to ni pooblaščen.
V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Informacijo javnega značaja torej predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Prosilec je v konkretnem primeru od organa zahteval podroben kronološki pregled uvedbe disciplinskih postopkov in izrečenih ukrepov v zadevi poskusa vročitve z obvestilom, za katerega je g. …inšpektor višji svetnik, pri Ministrstvu za javno upravo, ugotovil, da je nezakonit.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku torej najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Dne 11. 8. 2009 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera. Organ je zatrdil, da dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, ne obstaja. Navedeno izhaja iz dokumenta, ki je kot priloga sestavni del zapisnika o ogledu z dne 11. 8. 2009.
Pooblaščenec tekom postopka ni imel razloga, da bi podvomil v resničnost navedb predstojnika organa glede obstoja dokumentov, povezanih z navedenim historičnim dogodkom, saj iz dokumentacije, s katero organ razpolaga in tudi iz navedb organa samega izhaja, da zoper navedena javna uslužbenca, v zvezi z vročitvijo Sklepa Vlade RS št. 10051-373/2 z dne 18. 6. 2008 prosilcu, ni bil uveden nikakršen postopek in tako o tem ne more obstajati noben dokument.
V primeru navajanja lažnih dejstev s strani uradne osebe organa bi utegnilo iti za kaznivo dejanje po 258. ali 259. členu Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09), kar Pooblaščenca še dodatno utrjuje v prepričanju, da je organ navedel resnične podatke, ter da v zvezi z zahtevo prosilca ne razpolaga prav z nobenim dokumentom.
3. Zaključek
Pooblaščenec je pritožbi prosilca na podlagi vsega navedenega ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil ter sam odločil o njegovi zahtevi. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prve stopnje zmotno ugotovil dejstva, zato je postopek dopolnil in odpravil pomanjkljivosti. Pooblaščenec je na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, spoznal, da je treba zadevo drugače rešiti, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, saj je prvostopenjski organ odločal o napačnih dokumentih, zato jo je Pooblaščenec odpravil in rešil zadevo s svojo odločbo.
Ob koncu Pooblaščenec še pritrjuje pritožbeni navedbi prosilca, da je pravni pouk izpodbijane odločbe napačen. Pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja je sicer res Pooblaščenec, vendar se v teh postopkih subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. ZUP pa v prvem odstavku 239. člena pravi, da se pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji in ne neposredno pri organu druge stopnje. V drugem odstavku 239. člena je določeno tudi, da če je pritožba vložena pri organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve stopnje. Pravni pouk, ki prosilca napoti na vložitev pritožbe neposredno k organu druge stopnje, je tako v nasprotju z ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka