Prosilec - Občina Polhov Gradec-Dobrova
+ -Številka: 090-17/2009/9
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-17/2009/9
Datum: 01.04.09
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………., ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, odvetnik Andrej Kavčič, Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Občine Dobrova – Polhov Gradec, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je prvotno zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja pri organu po svojem pooblaščencu vložil dne 11. 8. 2008. Z njo je od organa zahteval, da mu omogoči seznanitev z vsebino odloka Občine Dobrova – Polhov Gradec, na podlagi katerega je del parc. št. 1607/4 k.o. Dobrova postal kategoriziran kot javna cesta. Organ prosilcu v zakonsko določenem roku zahtevane informacije ni posredoval niti ni izdal odločbe, zato je prosilec dne 15. 9. 2008 po svojem pooblaščencu pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je organ dne 22. 9. 2008 pozval, da v roku 3 (treh) dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. Dne 30. 9. 2008 je Pooblaščenec prejel odgovor organa št. 371-0115/2007-6, iz katerega med drugim izhaja, da je organ prosilcu občinski Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Dobrova – Polhov Gradec (Ur.l.RS, št. 49/2002; Odlok) poslal v prilogi omenjenega dopisa.
Pooblaščenec je dne 9. 10. 2008 s strani prosilčevega pooblaščenca prejel elektronsko pošto, v kateri je navedel, da v dopisu organa podane trditve ne držijo in da prosilcu niti njegovemu pooblaščencu, ni bilo nikoli pojasnjeno, kako je prišlo do opredelitve dela parcele prosilca kot javne ceste. Odlok, ki ga je občina dopisu priložila, namreč ne izkazuje nastanka domnevne javne ceste št. 567061, ki naj bi potekala po parceli prosilca. Dne 24. 10. 2008 je prosilec po svojem pooblaščencu na Pooblaščenca naslovil dopolnjeno pritožbo (zahtevo) v smislu drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, v kateri je ponovil, da ni prejel informacij, ki jih je zahteval. Pooblaščenec je nato dne 7. 11. 2008 prejel urgenco, ki jo je prosilec poslal po svojem pooblaščencu, saj od organa še vedno ni prejel zahtevanih informacij javnega značaja. Pooblaščenec je dne 17. 11. 2008 opravil telefonski pogovor z uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja organa, ki ji je razložil, da mora organ v tej zadevi izdati odločbo in jo vročiti prosilcu, v vednost pa naj jo posreduje tudi Pooblaščencu. Ponoven poziv organu, ki še vedno ni izdal odločbe oziroma posredoval dokumentov, je Pooblaščenec poslal z dopisom št. 0900-210/2008/8 z dne 9. 12. 2008, ki mu je priložil tudi dopolnjeno pritožbo (zahtevo) prosilca z dne 24. 10. 2008. Pooblaščenec je dne 5. 2. 2009 prejel ponovno urgenco, ki jo je prosilec poslal po svojem pooblaščencu, saj od organa, kljub ponovnemu pozivu Pooblaščenca, še vedno ni prejel zahtevanih informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-17/2009/1 z dne 11. 2. 2009 organ pozval za dostavo dokumentov v zadevi reševanja pritožbe po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je od prvostopenjskega organa zahteval naj mu ta pošlje dokumente, ki se na zadevo nanašajo. Organ je na navedeni dopis odgovoril z dopisom št. 371-0115/2007-11, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 26. 2. 2009. Dopisu je organ priložil Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Dobrova – Polhov Gradec (Ur.l.RS, št. 49/2002); izpis iz baze Prostorski informacijski sistem – geografski prikaz za javno pot JP 567060 Sp. Razori –Dolenc, odsek št. 567061; izpis iz baze Prostorski informacijski sistem – geografski prikaz Zemljiški kataster za parc. št. 1607/4 k.o. Dobrova. Vse navedene dokumente je organ posredoval tudi prosilčevemu pooblaščencu (navedba v dopisu). S tem je dejansko ugodil ponovni zahtevi prosilca z dne 24. 10. 2008 ter torej ni bil več v molku. Organ je torej prosilcu na njegovo ponovno zahtevo posredoval še vso preostalo dokumentacijo, ki jo v zvezi z zahtevo prosilca poseduje.
Pooblaščenec je kljub temu dne 2. 3. 2009 ponovno opravil telefonski pogovor z uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja organa, s katero se je dogovoril, da bo Pooblaščencu posredovala dodatna pojasnila v zvezi s kategorizacijo in označevanjem občinskih cest. Organ je pojasnila Pooblaščencu posredoval dne 4. 3. 2009.
Dne 9. 3. 2009 je Pooblaščenec je prejel v vednost dopis prosilca št. B18-19-20-103/2008 naslovljen na organ, iz katerega med drugim izhaja, da kljub vsem prejetim dokumentom, še vedno ni prejel informacij, ki jih je od organa zahteval in da v smislu četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ od organa vnovič zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo, ki jo želi pridobiti. Organ v roku 3 dni o zahtevi ni odločil, zato je prosilec dne 23. 3. 2009 pri Pooblaščencu vložil pritožbo na podlagi drugega in tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ. Prosilec je v pritožbi navedel, da mu je organ na poziv Pooblaščenca posredoval dokumente, iz katerih še vedno ni razvidno, na podlagi katerega akta je cesta št. 567061 dobila status javne ceste, kar je informacija, ki jo prosilec zahteva. Prosilec je tako organu nemudoma sporočil, da zahtevane informacije še vedno ni prejel. Po poteku 3 dni je tako ponovno nastopil molk organa zoper katerega se prosilec pritožuje s pritožbo, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 23. 3. 2009. Pooblaščenec je organ z dopisom št. 090-17/2009/8 z dne 25. 3. 2009 pozval zaradi molka. Na poziv organ ni odgovoril.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec prosilcu in organu uvodoma pojasnjuje tudi, da je predmet tega pritožbenega postopka odločanje o zahtevi z dne 9. 3. 2009 in o pritožbi zoper to zahtevo. Pooblaščenec z vsemi dokumenti, ki se nanašajo na zadevo že razpolaga, zato po poteku tridnevnega instrukcijskega roka za sporočilo, zakaj organ odločbe ni izdal pravočasno oziroma, da naj v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ, organa ni ponovno pozival naj mu pošlje dokumente zadeve. Ob upoštevanju temeljnih načel upravnega postopka, to je načela varstva pravic strank in predvsem načela ekonomičnosti postopka, Pooblaščenec meni, da je v izogib nadaljnjemu podaljševanju odločanja o zahtevah prosilca, kateremu še vedno ni bila izdana upravna odločba v zvezi z njegovimi zahtevami, postopek potrebno čim prej zaključiti. ZUP v 7. členu namreč določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. V 14. členu ZUP je uzakonjeno načelo ekonomičnosti postopka, ki pravi, da je postopek treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec kot rečeno že razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve in lahko na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP zadevo po teh dokumentih sam reši ter izda svojo odločbo.
1. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Pooblaščenec je tako najprej presojal ali gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. V konkretnem primeru je prosilec zahteval seznanitev z vsebino odloka Občine Dobrova – Polhov Gradec, na podlagi katerega je del parc. št. 1607/4 k.o. Dobrova postal kategoriziran kot javna cesta. Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZLS-UPB2) v drugem odstavku 21. člena med drugim določa, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva. V 65. členu ZLS-UPB2 določa, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Zakon o javnih cestah (Ur.l. RS, št. 33/2006 - uradno prečiščeno besedilo – s spremembami in dopolnitvami; ZJC-UPB1) v prehodnih in končnih določbah 82. člena določa, da občina sprejme odlok o občinskih cestah, v katerem uredi upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami, in kategorizira občinske ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Iz navedenih določb izhaja, da gre pri zahtevanih informacijah, ki se nanašajo na kategorizacijo javnih cest, nedvomno za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Organ je bil na podlagi zakonskih določb dolžan sprejeti Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Odlok), kar je tudi storil, saj je v Uradnem listu RS, št. 49/2002 z dne 05.06.2002 navedeni Odlok tudi objavljen. Organ poleg teh dveh dokumentov v zvezi z zahtevo prosilca poseduje tudi dva dokumenta, ki sta poimenovana kot »Izpis iz baze Prostorski informacijski sistem – geografski prikaz za javno pot JP 567060 Sp. Razori – Dolenc, odsek št. 567061« ter »Izpis iz baze Prostorski informacijski sistem – geografski prikaz Zemljiški kataster za parc. št. 1607/4 k.o. Dobrova«. Organ je prosilcu z dopisom št. 371-0115/2007-11 z dne 23. 2. 2008 (pravilno 2009 – op. Pooblaščenca) vse navedene dokumente tudi posredoval. Drugih dokumentov organ v zvezi z zahtevanimi informacijami nima.
Pooblaščenec ne dvomi, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih v zvezi s prosilčevo zahtevo poseduje, saj je iz ravnanja in navedb organa ter iz dokumentacije, s katero Pooblaščenec razpolaga razvidno, da je prosilčevi zahtevi dejansko ugodil, saj mu je posredoval vse dokumente, s katerimi v zvezi z njegovo zahtevo sploh razpolaga. Organ prosilcu informacij, ki jih nima in s katerimi ne razpolaga, že po naravi stvari same, ne more posredovati. Pritožbo prosilca je bilo potrebno tako kot neutemeljeno zavrniti, saj v primerih, ko informacije, ki jih prosilec dodatno zahteva ne izpolnjujejo kriterija materializirane oblike (torej ne obstajajo v fizični obliki in organ z njimi ne razpolaga), ne gre za informacije javnega značaja, kot jih določa ZDIJZ.
2. Stroški postopka
Prosilec je po pooblaščencu v pritožbi zoper molk, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 17. 9. 2008 priglasil naslednje stroške:
- pritožba zoper molk 250 točk
- materialni stroški 2%
- 20% DDV.
Prosilec je po pooblaščencu v vlogi zoper molk (dopolnitvi pritožbe), ki jo je Pooblaščenec prejel dne 24. 10. 2008 priglasil naslednje stroške:
- vloga zoper molk (dopolnitev pritožbe) 250 točk
- materialni stroški 2%
- 20% DDV.
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih sam zakon ne ureja, napotuje na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku. Drugi odstavek 53. člena še določa, da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Drugi odstavek 54. člena še podrobno določa, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Prosilec je torej upravičen imeti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je prosilec priglasil stroške postopka, ki se nanašajo na prvo (z dne 11. 8. 2008; pritožba z dne 15. 9. 2008) in drugo (z dne 24. 10. 2008) zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Na obe zahtevi je prosilec od organa prejel vse zahtevane dokumente, ki jih organ v zvezi s prosilčevima zahtevama ima. S tem sta bila oba postopka dejansko zaključena. V postopku, ki ga je sprožil z zahtevo z dne 9. 3. 2009 v smislu četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ ter s pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ pri Pooblaščencu z dne 23. 3. 2009, prosilec stroškov, povezanih s prejšnjimi postopki ne more uveljavljati, saj gre za stroške že zaključenih postopkov in bi jih moral posebej uveljavljati v vsakem od postopkov na katerega se nanašajo.
3. Zaključek
Pooblaščenec prosilcu ob koncu posreduje še pojasnilo, ki ga je Pooblaščencu dne 4. 3. 2009 posredoval organ. Pooblaščenec je mnenja, da bi navedeno pojasnilo organa morda lahko pripomoglo k razrešitvi odprtih prosilčevih vprašanj, ki jih le-ta že nekaj časa naslavlja na organ. Organ je namreč v pojasnilu Pooblaščencu navedel, da se glede na določbe Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur.l. RS, št. 41/97 s spremembami in dopolnitvami; Pravilnik) vsaka kategorizirana občinska javna cesta vodi z enolično določeno evidenčno številko ceste, odseki na cesti pa z enolično določeno evidenčno številko odseka. V kolikor cesta ni razdeljena na odseke pomeni, da ima cesta en sam odsek. Glede na Šifrant javnih cest, ki ga vodi Direkcija Republike Slovenije za ceste, ima vsaka občina določene razpoložljive evidenčne številke za označitev kategoriziranih občinskih javnih cest glede na kategorijo. Prvi trije znaki tako pomenijo pripadnost odseka občini (Občina Dobrova-Polhov Gradec npr. razpolaga s številkami 067xxx za lokalne ceste in 567xxx za javne poti), 4. in 5. znak govorita o številki ceste, zadnji znak pa pove številko odseka na cesti. Cesto predstavlja 6-mestna evidenčna številka, ki ima zadnjo številko obvezno 0, odsek pa predstavlja 6-mestna evidenčna številka, kjer je zadnja številka različna od 0. V kolikor se v pisnem dokumentu sklicuje na občinsko javno cesto, ima ta obliko npr. JP 567060, v kolikor pa se v pisnem dokumentu sklicuje na odsek občinske javne ceste, ima ta obliko npr. JP 567061. Občinska javna cesta je lahko razdeljena na največ 9 odsekov. Občina Dobrova-Polhov Gradec v veljavnem Odloku o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 49/2002) vodi evidenco kategoriziranih občinskih javnih cest v obliki seznama cest, v Banki cestnih podatkov in sloju Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture pa so podatki o elementih cest vodeni glede na evidenčne številke odsekov. Tudi zaradi zagotavljanja konsistentnosti podatkovnih baz oziroma evidenc o cestah in objektih na njih je potrebno vse ceste, ki imajo en sam odsek, voditi z evidenčno številko ceste in hkrati tudi z evidenčno številko (edinega) odseka te ceste. V predlogu novega Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Dobrova-Polhov Gradec, ki je dne 06.02.2009 že pridobil pozitivno soglasje Direkcije RS za ceste, se seznam občinskih javnih cest vodi v obliki seznama odsekov javnih cest, kjer je evidenčna številka ceste le podatek k odseku, kateri cesti odsek pripada. Na splošno na področju prometa in cest osnovno enoto za prostorsko geolokacijo, vodenje podatkov ter orientacijo na terenu, predstavlja odsek javne ceste (državne ali občinske), ki se vsak zase, ne glede na to, da gre za isto cesto, začne s kilometrom 0,0. Skupna dolžina ceste je podatek o vsoti dolžin njenih odsekov. Vsekakor v nobenem primeru ne gre za različno vodenje podatkov, ampak za tehnično specifikacijo vodenja ustreznih evidenc in evidenčnih številk cest ter evidenčnih številk njihovih odsekov v Odloku, Banki cestnih podatkov in Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.
Pooblaščenec prosilca dodatno napoti tudi na odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kjer je le-to že večkrat pojasnilo, kakšne so pravice in dolžnosti lokalne skupnosti (občine) ob kategorizaciji javnih cest (glej npr. odločbi US U-I-325/04-8 z dne 16. 3. 2006 in U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004).
Ob koncu Pooblaščenec organu pojasnjuje tudi, da lahko prosilec, ki meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ je v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ dolžan o takšni zahtevi prosilca odločati nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. V kolikor druge informacije kot te, ki jo je prosilcu že posredoval, nima, je dolžan izdati zavrnilno odločbo.
Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev prosilčeve zahteve tudi v pritožbenem postopku, saj informacije, ki jih prosilec zahteva, ne obstajajo in organ z njimi torej posledično tudi ne razpolaga, to pomeni, da pritožba ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca kot neutemeljeno torej zavrnil iz razlogov iz drugega odstavka 248. člena ZUP, v skladu s katerim organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene. Pooblaščenec je v tem postopku namreč ugotovil, da organ sicer ni izdal zavrnilne odločbe o zahtevi iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, ker z zahtevanimi dodatnimi informacijami ne razpolaga, je pa prosilcu že prej posredoval vse dokumente, ki jih v zvezi z njegovo zahtevo dejansko poseduje in prosilcu to tudi pojasnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pripravila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka