dekorativna slika

Prosilec - MNZ, Policija

+ -
Datum: 20.05.2009
Številka: 090-25/2009/5
Kategorije: Osebni podatek
Datum: 21. 5. 2009
Številka: 090-25/2009/5

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-2/09/2, z dne 15. 1. 2009, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V tem postopku stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 22. 12. 2008 na organ naslovil zahtevo za izdajo pisnih zapisov vseh telefonskih klicev s podanimi zahtevami na pomoč oziroma z zahtevo ogleda na kraju samem in izvedbo zapisnika o naravni nesreči o vdoru podtalne vode v kletne prostore stanovanjske hiše, in sicer za dne 19. 12. 2008 in za dne 20. 12. 2008.

Organ je zahtevo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in dne 15. 1. 2009 izdal odločbo št. 092-2/09/2, v kateri je zahtevo prosilca z dne 22. 12. 2008 zavrnil. V obrazložitvi je organ zapisal, da pri natančnem pregledu vsebine poročil Operativno komunikacijskega centra (OKC) PU Novo mesto za dne 19. 12. 2008 in 20. 12. 2008 ni zaznambe o vdoru vode v kletne prostore stanovanjske hiše prosilca. Prav tako v poročilih za navedena dneva ni evidentiran kakšen drug podoben dogodek ali vdor vode v stanovanjsko hišo ali drugo poslopje. V poročilih OKC tudi ni evidentiran klic prosilca na 113 v navedenih dneh. Organ je skladno z navedenim izdal zavrnilno odločbo zaradi neobstoja zaprošenega dokumenta, zapisa oziroma podatka.  

Zoper navedeno odločbo organa je prosilec pri organu vložil pritožbo z dne 9. 2. 2009, v kateri odločbo organa št. 092-2/09/2 z dne 15. 1. 2009 izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega predpisa in nepopolne ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec navaja, da uradna oseba svojo odločitev utemeljuje na podlagi poročila vodje izmene OKC PU Novo mesto z dne 19. 12. 2008 in 20. 12. 2008, čeprav se njegovo zaprosilo nanaša na posnete zapise telefonskih prijav naravne nesreče, torej vdora vode v kletne prostore v stanovanjsko hišo.

Organ je pritožbo prosilca z dne 9. 2. 2009 z dopisom z dne 18. 2. 2009, št. 090-2/09/5, v skladu z določbo 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ v omenjenem dopisu in v prilogah k dopisu še dodatno pojasnjuje razloge za zavrnitev pritožbe. Organ navaja, da iz prosilčeve pritožbe sicer izhaja, da prosilec želi »posnete zapise telefonskih prijav nesreče«, a dodaja, da odločbe ne bo spremenil oziroma nadomestil. Tudi če bi prvotna vloga govorila o posnetkih pogovorov oziroma klicev, bi bila odločba zaradi varstva osebnih podatkov negativna.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 15. 4. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je na ogledu pojasnil, da organ na klicno številko 113 sprejema različne klice, o katerih se hranijo prometni podatki, ki so opredeljeni tudi v Pravilniku o hrambi podatkov o elektronski komunikacijah policije in dostopu do policijskih zbirk podatkov (Ur. l. RS, št. 103/2006, v nadaljevanju Pravilnik). Podatki o klicih na 113 se hranijo na telefonski centrali. Informacija o klicu se posreduje strežniku.  Približno 30 % klicev na številko 113 je interventnih, samo ti pa se vpisujejo v dnevnik dogodkov. Za takšne klice pristojna oseba zapiše vsebino v dnevnik dogodkov, za vse ostale klice pa vsebine v dnevniku dogodkov ni. O teh klicih so zabeleženi le prometni podatki o klicu v centrali. O neinterventnih klicih zabeležk v dnevniku dogodkov ni, saj mora tisti, ki klic sprejme, takoj označiti ali gre za interventni ali neinterventni klic. Šele po tej označbi klica se v sistemu odpre dnevnik dogodkov. V poročilu, ki se izdela na podlagi dnevnika dogodkov, so navedeni le interventni klici. Nadalje je organ pojasnil, da se vsi klici na telefonsko številko 113 snemajo na registrofon. Pravilnik natančno določa v katerih primerih se izpis lahko pridobi. V skladu s Pravilnikom se tak posnetek klica na 113 hrani največ 1 leto.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Pojem informacije javnega značaja in kriterij materializirane oblike

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le - ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  

V nadaljevanju je bilo tako potrebno najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, torej, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in nato, ali je morda podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec dne 22. 12. 2008 na organ naslovil zaprosilo za izdajo posnetih zapisov telefonskih prijav naravne nesreče, vdora vode v kletne prostore v stanovanjsko hišo, v katerem je zahteval »pisne zapise vseh telefonskih klicev s podanimi zahtevami na pomoč oziroma z zahtevo ogleda na kraju samem in izvedbo zapisnika o naravni nesreči o vdoru podtalne vode v predhodno navedene prostore, in sicer za dne petek 19. 12. 2008 in za soboto 20. 12. 2008.« Iz zahteve prosilca je razvidno, da so kot »predhodno navedeni prostori« mišljeni kletni prostori stanovanjske hiše na naslovu Pod trško goro 87, Novo mesto.

Pooblaščenec je najprej podrobno preučil vsa zadevna poročila vodje izmene Policijske uprave Novo mesto, in sicer:
-    poročilo vodje izmene za dne 19. 12. 2008 od 7:00 ure do 19:00 ure;
-    poročilo vodje izmene za dne 19. 12. 2008 od 19:00 ure do 7:00 ure;
-    poročilo vodje izmene za dne 20. 12. 2008 od 7:00 ure do 19:00 ure;
-    poročilo vodje izmene za dne 20. 12. 2008 od 19:00 ure do 7:00 ure.

Iz poročil je razvidno, da pisni zapis telefonskega klica, ki bi se nanašal na vdor vode v kletne prostore katerekoli stanovanjske hiše, ni zabeležen. V skladu z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da iz omenjenih poročil ne izhajajo informacije, ki so predmet prosilčeve zahteve.

Nadalje je bilo na ogledu in camera s strani organa natančno pojasnjeno, da se o neinterventnih klicih beležijo le prometni podatki o klicu (telefonska številka, čas klica, trajanje klica). Podatki se hranijo v centrali, ni pa tam zabeležena tudi vsebina telefonskega razgovora. Prav tako je bilo ugotovljeno, da organ razpolaga tudi z glasovnimi posnetki zadevnih klicev. V skladu s 4. členom Pravilnika policija namreč snema vse klice na telefonsko številko 113. V skladu s 3. odstavkom 8. člena Pravilnika se podatki hranijo 1 leto, nato pa se izbrišejo.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da določene informacije v zvezi z zahtevo prosilca obstajajo, spadajo v delovno področje organa ter izpolnjujejo kriterij t.i. materializirane oblike.

2. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede informacij, ki predstavljajo predmet pritožbe, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Tudi telefonska številka praviloma predstavlja osebni podatek, saj, odvisno od okoliščin konkretnega primera, omogoča relativno enostavno identifikacijo posameznika, na primer z iskanjem v telefonskem imeniku. V vsakem primeru podatek o telefonski številki omogoča določljivost vsaj ožje skupine posameznikov (npr. posameznikov, ki živijo v določenem gospodinjstvu), ti posamezniki pa so potencialni nosilci osebnih podatkov, ki so predmet varstva po ZVOP-1 – v konkretnem primeru dejstva, da je določen posameznik določenega dne ob določeni uri ter iz določene telefonske številke opravil klic na telefonsko številko 113. Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na to, da je že samo dejstvo, da je določen posameznik v konkretnem času opravil klic na telefonsko številko 113, osebni podatek tega posameznika.

Pooblaščenec sicer ugotavlja, da konkretni prometni podatki, ki so o določenem klicu zabeleženi pri organu, glede na določbe 6. člena ZVOP-1, ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede samih posnetkov telefonskih klicev, ki se hranijo pri organu, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je tudi glas posameznika osebni podatek, ki ga lahko uvrstimo celo v kategorijo biometričnih osebnih podatkov. V skladu s tem je tudi zvočni posnetek, kadar so glasovi in vsebina na posnetku prepoznavni, oziroma se lahko na njihovi podlagi določi posameznika, zbirka osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Po določbah ZDIJZ pa organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu ZVOP-1.

Iz dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno glede na vsebino navedb v prosilčevi zahtevi in pritožbi, Pooblaščenec predvideva, da gre v obravnavanem primeru za prosilčeve osebne podatke, saj naj bi bil zadevni klic opravljen iz njegove telefonske številke. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da dejstvo, da gre za prosilčeve osebne podatke, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč, ne glede na to kdo je prosilec, odloča ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, in ne samo za prosilca. Iz tega sledi, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu niso prosto dostopni niti njegovi osebni podatki, če ti predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot je bilo to ugotovljeno v obravnavanem primeru.

3.    Zaključek

Zgolj v pojasnitev prosilcu se Pooblaščenec na koncu opredeljuje do njegovega predloga, podanega v pritožbi z dne 9. 2. 2009. Prosilec Pooblaščencu predlaga, da od Ministrstva za notranje zadeve zahteva izdajo odredbe kot pravne podlage za odobritev pridobitve posnetih zapisov telefonskih prijav naravne nesreče, vdora vode v kletne prostore v stanovanjsko hišo pri Telekomu Slovenije, d.d., za dne petek 19. 12. 2008 in za soboto 20. 12. 2008, z izpisom klicev iz prosilčeve telefonske številke na klicno številko 113. Upoštevaje veljavne predpise gre ugotoviti, da Pooblaščenec nima pristojnosti, da bi sledil predlogu prosilca,  v skladu z načelom zakonitosti pa se ne sme opredeljevati do postopkov, za katere so pristojni drugi organi, ali se v njih vmešavati.

Pooblaščenec je presodil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.  

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-2/09/2 z dne 15. 1. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka