Prosilec - MOL
+ -Številka: 021-157/2008/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-157/2009/6
Datum: 01.06.09
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 1. 2009, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-10/2005-52, z dne 20. 11. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca, z dne 26. 1. 2009 zoper odločbo organa št. 090-10/2005-52, z dne 20. 11. 2008 se kot neutemeljena zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 12. 8. 2008 pri organu vložil pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosil za fotokopije (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):
1. »Potrdila in soglasja Krajevne skupnosti Šmartno-Tacen oziroma Krajevne skupnosti SZ Rašica k gradnji, z dne 7. 5. 1979 na kmetijskih zemljiščih s parcelnimi številkami 474, 476, 475/2, 473/1 (vse k.o. Tacen), in ostalih zemljišč v k.o. Tacen, izdanih ob prodaji parcel v lasti kmetov in nekmetov - občanov Komunalni skupnosti Ljubljana – Šiška oziroma Stanovanjski zadrugi Rašica, Zg. Gameljne 20, za občane Vipotnikove ulice št. 1., 3., 5., 7., 9., 11. in 13., ki je bilo potrebno SZ Rašica za pridobitev lokacijske odločbe upravne enote«;
2. »Zahtevkov prosilcev (občanov, kmetov, Komunalne skupnosti, SZ Rašica) za izdajo soglasja in potrdila« k prodaji kmetijskih zemljišč iz prejšnje točke;
3. »Zapisnika s seje Krajevne skupnosti za izdajo soglasja oziroma potrdila« in »izdanega sklepa« na podlagi zahtevka iz 2. točke, in na podlagi katerega se je izdalo potrdilo in soglasje k prodaji kmetijskih zemljišč iz 1. točke.
Organ je dne 20. 11. 2008 izdal odločbo št. 090-10/2005-52, s katero je zahtevo prosilca glede vseh treh zahtevkov v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da organ z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga.
Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilec dne 17. 12. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ta pa jo je v skladu z ZUP odstopil organu, ki je o zadevi odločal na prvi stopnji. Organ izpodbijane odločbe ni spremenil, zaradi česar je pritožbo po preskusu procesnih predpostavk na podlagi 245. člena ZUP odstopil Pooblaščencu, ta pa jo je prejel 26. 1. 2009.
V pritožbi iz prejšnjega odstavka prosilec navaja (povzetek):
da je organ z izpodbijano odločbo prejudiciral predhodno pravnomočno odločbo organa in predhodno pravnomočno odločbo Pooblaščenca,
da organ prosilca in druge zavaja z navedbami o neobstoju zahtevanih listin, saj je prosilec te listine že videl in se tako prepričal o njihovem obstoju,
da organ s takšnim ravnanjem prikriva skrbno načrtovane nezakonitosti nakupov in preprodaje kmetijskih zemljišč,
da organ zlorablja status upravnega organa s tem, ko s sklicevanjem na določbe ZDIJZ navaja, da listin, tudi če bi jih imel, prosilcu ne bi izročil,
da je prepričan, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga organ, četrtna skupnost in tudi SZ Rašica Zgornje Gameljne 20 in
da so zahtevani dokumenti običajne listine, ki ne nosijo nikakršnega pečata tajnosti in zaupnosti.
Poleg zgornjih navedb prosilec v pritožbi obširno pojasnjuje domnevne nepravilnosti pri razpolaganju z zemljišči v zvezi z določenimi parcelami v k.o. Tacen.
Zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je Pooblaščenec na podlagi 8., 10., 34.a, 139., 164., 165 in 245. člena ZUP ter 10. člena ZInfP, z dopisom št. 021-157/2008/4, organ zaprosil za izčrpno obrazložitev dejstev, iz katerih izhaja trditev organa iz izpodbijane odločbe, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V tem okviru je zaprosil zlasti za pojasnila o:
rokih hrambe občinskega dokumentarnega gradiva in v tem okviru roke hrambe, ki veljajo za dokumentarno gradivo kot ga zahteva prosilec,
načinu, času in razlogu morebitnega uničenja zahtevanih dokumentov,
okoliščini, da so občine naslednice nekdanjih kmetijskih zemljiških skupnosti in prevzemnice njihovega dokumentarnega gradiva, in ki nakazuje, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pooblaščenec je organ tudi pozval, da poda izjavo o tem, ali se je v času po izdaji odločbe št. 090-10/2005, z dne 5. 11. 2007 oziroma po času izdaje odločbe Pooblaščenca št. 021-103/2007/7, z dne 17. 3. 2008 dejansko stanje spremenilo v smislu, da je organ naknadno pridobil zahtevane dokumente in sedaj z njimi razpolaga.
Na podlagi zgornjega poziva je organ v dopisu št. 090-10/2005-57, z dne 6. 5. 2009 pojasnil:
da vztraja pri navedbah iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker jih tudi ni zavezan hraniti. Vsi zahtevani dokumenti po naravi niso listine, ki bi jih organ moral hraniti po 6. členu Navodil za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave. Prav tako ne gre za arhivsko gradivo, ki bi imelo pomen za trajno varnosti fizičnih in pravnih oseb. Omenjeno Navodilo je bilo izdano na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju in Zakona o arhivskem gradivu in arhivih;
da organ zahtevanih dokumentov ni uničil, ker jih tudi ni prevzel, saj niso sodili v obligatorno dokumentarno gradivo v skladu z zgoraj omenjenim Navodilom;
da bo zahtevane dokumente verjetno treba iskati v upravnih spisih, ki so pri pristojnih upravnih enotah, vsebina teh pa je prosilcu znana, saj naj bi v postopkih tudi sodeloval;
da je bila Komunalna skupnost ljubljanskih občin ustanovljena s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Komunalne skupnosti ljubljanskih občin (objavljenem v Ur. l. SRS št. 12/85) ter s Sklepom o soglasju k Samoupravnemu sporazumu in Statutu Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, ki ga je sprejela Skupščina Mesta Ljubljane dne 14. 3. 1985. Z ukinitvijo SIS dne 31. 12. 1989 na podlagi 12. in 18. člena Zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX-LXXXIX k Ustavi RS in 1. člena Zakona o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 dalje začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov ter 1., 4. in 6. člena Odloka o začasnem prenosu opravljanja nalog ukinjenih samoupravnih interesnih skupnosti ter Statuta Mesta Ljubljane, so vse pravice in obveznosti teh prešle na Mesto Ljubljana. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij ter dogovorov o delitvi premoženja pa je Mestna občina Ljubljana naslednica Mesta Ljubljane;
da je treba v konkretnem primeru upoštevati, da se zahtevajo dokumenti iz leta 1979;
da je prosilec po svojih lastnih navedbah sodeloval v postopkih pridobitve gradbenih in lokacijskih dovoljenj kot stranka, vendar je bil z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi neuspešen;
da se dejansko stanje v zvezi s predmetno zadevo po izdaji odločbe dne 5. 11. 2007 ni spremenilo, saj upravni organ ni izdajal nobenih upravnih dovoljenj oziroma soglasij za kakršnekoli posege v parcele oziroma za kakršnakoli razpolaganja s parcelami št. 474, 476, 475/2 in 473/1 (k.o. Tacen), ker gre za zemljišča v zasebni lasti razen parcele št. 474 (k.o. Tacen), za katero pa tudi ni prejel nobene vloge.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni opravil ogleda in camera na podlagi 10. člena ZInfP, ker je ocenil, da je za razjasnitev dejanskega stanja dovolj pridobitev dodatne izjave organa ter sklicevanje na ugotovitve ogleda in camera, ki je bil izveden v okviru pritožbenega postopka v zadevi št. 021-103/2007 (prosilec proti organu).
Zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je Pooblaščenec na podlagi 8., 34.a, 66. in 139. člena ZUP ter 195. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) Okrajno sodišče v Ljubljani zaprosil za posredovanje historičnih zemljiškoknjižnih izpiskov za parcele št. 474, 475/2 in 473/1, vse k.o. Tacen ter za parcele s poddelilko, ki so nastale s parcelacijo parcele št. 476 k.o. Tacen, in sicer za obdobje od 1. 1. 1941 dalje.
Pritožba je neutemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Analiza zahtevka in vprašanje o tem, ali je bilo o zahtevi prosilca že odločeno
ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Organ je z odločbo št. 090-10/2005, z dne 5. 11. 2007 zahtevek prosilca za pridobitev potrdila in soglasja Kmetijske zemljiške skupnosti v zvezi s parcelami 474, 476, 475/2 in 473/1 (k.o. Tacen) odstopil Skladu Kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Z isto odločbo je zahtevek prosilca za pridobitev potrdila in soglasja Krajevne skupnosti Šmartno Tacen odstopil Četrtni skupnosti Šmarna Gora. Zahtevka sta bila odstopljena v skladu z 20. členom ZDIJZ, ki določa, da mora organ, ki ne razpolaga z zahtevano informacijo, zahtevo odstopiti pristojnemu organu. Čeprav je bil odstop izveden v obliki izreka odločbe, to ne pomeni, da je bilo o zahtevi meritorno odločeno, saj je odstop zahteve le procesno dejanje (skladen z določbami ZUP in ZDIJZ), na podlagi katerega se ne odloča o pravicah in obveznostih strank, ki jih imajo po materialnem pravu – organ o zahtevku prosilca ni meritorno določil. Tudi v okviru pritožbenega postopka zoper odločbo organa št. 090-10/2005, z dne 5. 11. 2007 o prosilčevih zahtevkih ni bilo vsebinsko odločeno, saj je bila pritožba v delu, ki se nanaša na odstop zahteve razglašena kot nedovoljena (o tem odločba Pooblaščenca št. 021-103/2007/7). Glede na navedeno, uporaba zgoraj omenjene določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v konkretnem primeru ne pride v poštev, zaradi česar zahteve prosilca (iz razloga res iudicata) ni mogoče zavreči. Morebiten obstoj pravnomočne odločitve (ugodilne ali zavrnilne), ki bi jo sprejeli organi, katerim je bila zahteva odstopljena, ne pomeni, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, saj je o tem odločal drug organ, obravnavana določba ZUP pa ima v mislih odločanje istega organa. To pomeni, da lahko zahtevo zavrže le organ, ki je o zahtevi že predhodno odločil, ne pa drug organ, ki morebiti ve za obstoj odločitve.
Potrebno je še pojasniti, da je Pooblaščenec nejasno formulacijo iz 1. točke prosilčevega zahtevka - »potrdila in soglasja […] Krajevne skupnosti SZ Rašica« obravnaval smiselno enako kot zahtevek za »potrdila in soglasja Krajevne skupnosti Šmartno – Tacen«.
2. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja
2.1. Splošno
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Navedeno pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oziroma pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ.
2.2. Presoja zahtevanih dokumentov
Zahtevane dokumente iz vseh treh skupin, tj. dokumente iz 1., 2. in 3. točke prosilčeve zahteve, je Pooblaščenec obravnaval skupaj kot celoto in ne ločeno, ker se tičejo pristojnosti oziroma izvajanja nalog enega organa (Krajevna skupnost), se vsebinsko nanašajo na eno zadevo (postopek izdaje soglasja), ter se tičejo istih nepremičnin.
Glede na domnevno vsebino zahtevanih dokumentov je za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe ključno vprašanje, kdo razpolaga z domnevno obstoječim dokumentarnim gradivom Krajevne skupnosti Šmartno-Tacen. Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z dokumenti ne razpolaga. O tem se je Pooblaščenec prepričal na podlagi:
smiselnega sklicevanja na ugotovitve v odločbi Pooblaščenca št. 021-103/2007/7, z dne 17. 3. 2008 in ugotovitve pri izvedenem ogledu in camera pri organu, ki je bil izveden dne 14. 3. 2008. Za ta namen je Pooblaščenec vpogledal v dokumentarno gradivo upravne zadeve št. 021-103/2007, s katerim Pooblaščenec razpolaga v okviru stalne zbirke dokumentarnega gradiva. Iz obrazložitve navedene odločbe Pooblaščenca izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko je z odločbo št. 090-10/2005, z dne 5. 11. 2007 zahtevek prosilca za »potrdilo in soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti v zvezi s parcelami št. 474, 476, 475/2, 473/1 (vse k.o. Tacen)« odstopil Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ter zahtevek prosilca za »potrdilo in soglasje Krajevne skupnosti Šmartno – Tacen« odstopil Četrtni skupnosti Šmarna Gora. Organ je v okviru takratnega pritožbenega postopka namreč pojasnil, da je pravni naslednik Krajevne skupnosti Šmartno – Tacen četrtna skupnost Šmarna Gora, zaradi česar organ tudi nima pravne podlage za prevzem dokumentarnega gradiva Krajevne skupnosti Šmartno – Tacen. Organ je tudi pojasnil, da obravnavane parcele niso bile in tudi sedaj niso v lasti organa. Kot lastnica parcele št. 474 k.o. Tacen je v zemljiški knjigi še vpisana Komunalna skupnost Šiška, vendar je ta prenesla lastninsko pravico na Stanovanjsko zadrugo Rašica. Organ je sicer pravni naslednik komunalnih skupnosti, vendar s predmetnim zemljiščem ne more razpolagati ravno zaradi prenosa nepremičnine na Stanovanjsko zadrugo Rašica. Organ je nadalje pojasnil, da je prevzel arhive za ves promet glede prenosa pravice uporabe zemljišč in tudi drugih postopkov (razlastitev, odškodninski sporazumi…), in sicer leta 2003 od Mestnega pravobranilstva. Vsi arhivi so bili preneseni v Glavni arhiv MOL na Ambroževem trgu 7 v Ljubljani. Mestno pravobranilstvo je namreč zastopalo tedanje občine – stare komunalne skupnosti pri prometu z nepremičninami. Organ je v Glavnem arhivu MOL tudi preveril obstoj zahtevanih dokumentov, vendar ugotovil, da jih tam ni. Ker je organ od Mestnega pravobranilstva prevzel vse listine od leta 1966 do 1988, bi se zahtevani dokumenti morali nahajati v Glavnem arhivu MOL, če bi seveda obstajali. Organ je prosilcu z odločbo št. 090-10/2005, z dne 5. 11. 2007 pojasnil, da utegne z listinami, povezanimi s prometom obravnavanih nepremičnin razpolagati tudi Okrajno sodišče v Ljubljani, in sicer v okviru zbirke listin tamkajšnje zemljiške knjige, ter Upravna enota Šiška, ki je vodila postopke izdaje upravnih dovoljenj. Pooblaščenec že takrat ni našel razloga, da ne bi verjel navedbam organa, saj organ ni bil stranka pogodb o razpolaganju z obravnavanimi nepremičninami. Pooblaščenec je takrat ugotovil, da je organ s tem, ko je zahtevo prosilca odstopil Četrtni skupnosti Šmarna gora, ravnal v skladu z določbami 20. člena ZDIJZ, ki med drugim določa tudi obveznost odstopa zahteve prosilca na drug, pristojni organ.
Sklicevanje na odločbo Pooblaščenca št. 021-103/2007/7, z dne 17. 3. 2008 je utemeljeno z ugotovitvijo, da se zahtevek prosilca v primeru odločbe organa št. 090-10/2005, z dne 5. 11. 2007 vsebinsko večinoma pokriva z zahtevkom iz 1. točke, ki ga je prosilec podal dne 12. 8. 2008. Slednji zahtevek je v primerjavi s prvim le nekoliko specificiran, kar pa še ne pomeni, da ne gre za enake dokumente. Zaradi tega je po mnenju Pooblaščenca dopustna analogija z ugotovitvami iz pritožbene zadeve št. 021-103/2007. Enako velja za zahtevka iz 2. in 3. točke, saj so dokumenti neposredno povezani po kriterijih izvora, namena, objekta in subjekta (gl. uvodna pojasnila k točki 2.2. te odločbe). Vez med zahtevanimi dokumenti je tako močna, da dopušča enotno obravnavo, kar omogoča upravičen sklep, da ugotovitve v zvezi s prosilčevim zahtevkom iz 1. točke veljajo smiselno tudi za zahtevke iz 2. in 3. točke;
nekaterih predpisov, ki veljajo ali so veljali tudi na področju lokalne samouprave, in ki bi utegnili biti relevantni v konkretnem primeru – Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93 s spr. in dop.), Statut Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS, št. 66/07-UPB), Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Ur. l. RS, št. 108/06-UPB), Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Ur. l. RS, št. 29/95 in 44/96), Zakon o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov (Ur. l. SRS, št. 42/89 in Ur. l. RS, št. 8/91), Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06), Navodilo za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave (Ur. l. RS, št. 81/05), Navodilo za izvajanje uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva (Ur. l. RS, št. 41/95), Uredba o pisarniškem poslovanju in dolžnostih organov do dokumentarnega gradiva (Ur. l. RS, št. 72/94 s spr. in dop.) in Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/05 s spr. in dop.). Iz teh predpisov namreč izrecno ne izhaja, da je organ prevzemnik (posestnik) zahtevanih dokumentov oziroma povedano drugače, ti predpisi ne predvidevajo prenosa dokumentarnega gradiva, s katerim so razpolagale nekdanje krajevne skupnosti, na organ;
vpogleda v historične zemljiškoknjižne izpiske in vpogleda v elektronske izpiske iz zemljiške knjige. Iz teh izhaja, da organ v dosedanji zgodovini razpolaganja z zadevnimi parcelami, ni nastopal kot kupec, prodajalec, zakupodajalec ali stranka kakšne druge pogodbe. To pomeni, da organ od ustanovitve dalje dejansko ni nastopal kot udeleženec kakršne koli pogodbe v zvezi z zadevnimi parcelami. Tako izhaja tudi iz sedanjega zemljiškoknjižnega stanja, saj je kot uporabnica parcele št. 474 k.o. Tacen, v naravi travnik, vknjižena Komunalna skupnost Šiška, kot lastnica parcele 475/2 k.o. Tacen (v naravi stanovanjska stavba in dvorišče) vknjižena fizična oseba, kot lastnica parcele št. 473/1 k.o. Tacen, v naravi sadovnjak, vknjižena fizična oseba in kot lastnica parcele št. 476/1 k.o. Tacen, v naravi travnik s stavbo, tudi vknjižena fizična oseba;
prepričanja o resničnosti dejstev, navedenih v pisni izjavi pristojne osebe organa (dopis organa št. 090-10/2005-57) o tem:
da vztraja pri navedbah iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker jih tudi ni zavezan hraniti. Vsi zahtevani dokumenti po naravi niso listine, ki bi jih organ moral hraniti po 6. členu Navodil za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave. Prav tako ne gre za arhivsko gradivo, ki bi imelo pomen za trajno varnosti fizičnih in pravnih oseb. Omenjeno Navodilo je bilo izdano na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju in Zakona o arhivskem gradivu in arhivih;
da organ zahtevanih dokumentov ni uničil, ker jih tudi ni prevzel, saj niso sodili v obligatorno dokumentarno gradivo v skladu z zgoraj omenjenim Navodilom;
da je bila Komunalna skupnost ljubljanskih občin ustanovljena s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Komunalne skupnosti ljubljanskih občin (objavljenem v Ur. l. SRS št. 12/85) ter s Sklepom o soglasju k Samoupravnemu sporazumu in Statutu Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, ki ga je sprejela Skupščina Mesta Ljubljane dne 14. 3. 1985. Z ukinitvijo SIS dne 31. 12. 1989 na podlagi 12. in 18. člena Zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX-LXXXIX k Ustavi RS in 1. člena Zakona o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 dalje začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov ter 1., 4. in 6. člena Odloka o začasnem prenosu opravljanja nalog ukinjenih samoupravnih interesnih skupnosti ter Statuta Mesta Ljubljane so vse pravice in obveznosti teh prešle na Mesto Ljubljana. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij ter dogovorov o delitvi premoženja pa je Mestna občina Ljubljana naslednica Mesta Ljubljane;
da se dejansko stanje v zvezi s predmetno zadevo po izdaji odločbe dne 5. 11. 2007 ni spremenilo, saj upravni organ ni izdajal nobenih upravnih dovoljenj oziroma soglasij za kakršnekoli posege v parcele oziroma za kakršnakoli razpolaganja s parcelami št. 474, 476, 475/2 in 473/1 (k.o. Tacen), ker gre za zemljišča v zasebni lasti, razen parcele št. 474 (k.o. Tacen), za katero pa tudi ni prejel nobene vloge.
Pooblaščenec glede na pojasnila v prejšnjih alinejah ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel zgornjim navedbam pristojne osebe.
3. Presoja navedb prosilca
Pooblaščenec trditev prosilca:
da je organ z izpodbijano odločbo prejudiciral predhodno pravnomočno odločbo organa in predhodno pravnomočno odločbo Pooblaščenca,
da organ s takšnim ravnanjem prikriva skrbno načrtovane nezakonitosti nakupov in preprodaje kmetijskih zemljišč,
da organ zlorablja status upravnega organa s tem, ko s sklicevanjem na določbe ZDIJZ navaja, da listin, tudi če bi jih imel, prosilcu ne bi izročil in
da so zahtevani dokumenti običajne listine, ki ne nosijo nikakršnega pečata tajnosti in zaupnosti,
ni posebej presojal, saj je bilo konkretnem primeru ključno vprašanje obstoja zahtevanih dokumentov (obstoj informacije javnega značaja), ne pa ugotavljanje izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, poleg tega pa Pooblaščenec za ugotavljanje nezakonitosti pri razpolaganju z nepremičninami ni pristojen. Okoliščine, ki jih navaja prosilec, tudi niso zadosti izkazane, da bi utemeljevale dvom Pooblaščenca v ugotovljeno dejansko stanje.
Prosilec prav tako ni v zadostni meri izkazal trditve, da je »te listine že videl« in se tako prepričal o njihovem obstoju, ter svojega prepričanja, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga organ, četrtna skupnost in tudi SZ-Rašica, Zgornje Gameljne 20. Prosilec tako ni navedel okoliščin (dejstev) ali trditev podprl z dokazi, na podlagi katerih bi Pooblaščenec lahko utemeljeno podvomil v navedbe organa in zgoraj ugotovljeno dejansko stanje.
Pooblaščenec ugotavlja, da vse ostale pritožbene navedbe prosilca (te v uvodnem delu obrazložitve niso povzete) v konkretnem primeru niso relevantne za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe.
4. Sklepno
Glede na zgornje navedbe Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, tj. obstoj dokumenta oziroma kriterij materializirane oblike. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in ker je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Omenjeni člen ZUP namreč določa, da organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo organa št. 090-10/2005-52, z dne 20. 11. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi odločbo organa v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka