Prosilec - Delovno sodišče Maribor
+ -Številka: 021-105/2008
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 021-105/2008/8
Datum: 04.03.09
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3 odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 10. 8. 2008, …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Su 020400/2008, z dne 5. 8. 2008, Republike Slovenije, Delovnega sodišča v Mariboru, Urad predsednika, Glavni trg 17, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožbi se ugodi. Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 15. 7. 2008 naslovil na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je prosil organ, da mu pošlje fotokopije naslednjih dokumentov:
- Sodbo oziroma sklep Delovnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je na prvi stopnji razsodilo, da svet Osnovne šole Brezno-Podvelka deluje v nezakoniti sestavi,
- Zapisnik ali zapisnike obravnav (če jih je bilo več).
Prosilec je ob tem dodal, da je njegova prošnja zasnovana na članku Jasmine Detela, Večer, sobota 12. julij, str. 23, kjer novinarka navaja: »V tem času je Delovno sodišče v Slovenj Gradcu na prvi stopnji razsodilo, da svet OŠ deluje v nezakoniti sestavi, torej ta isti svet sprejema nezakonite sklepe in je potemtakem izvedel tudi nezakonito imenovanje ravnatelja…« Prosilec upa, da je v izogib nejasnostim in v skladu z ZDIJZ dovolj natančno opredelil predmet njegove prošnje.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 5. 8. 2008, Su: 20500/2008, s katero je zahtevi prosilca za dostop do fotokopije sodbe opr.št. Pd 58/2007 z dne 10.04.2008 in fotokopije zapisnikov glavnih obravnav z dne 7. 2. 2008, 20. 3. 2008 in 10. 4. 2008 Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Slovenj Gradcu, delno ugodil. Pri tem je v drugi točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ter 7. členom ZDIJZ iz dokumenta izločijo osebni podatki o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke in prič v sodnem postopku, ki so fizične osebe, ker so to nedvomno varovani osebni podatki. Prosilca se seznani z vsebino preostalega dela dokumenta.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, na način, da jo je določno opredelil s konkretno številko in datumom sodbe ter datumi zapisnikov glavnih obravnav, ki ustrezajo splošni zahtevi prosilca. Nato pa navedel, da v 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitve varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Po določilu 1. točke 6. člena zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov - ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V 2. točki 6. člena ZVOP-1 pa je določeno, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri katerem je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu z navedenim je organ zaključil in odločil, da se prosilcu pošlje fotokopija sodbe opr. št. Pd 58/2007 z dne 10.04.2008 Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Slovenj Gradcu ter zapisnike glavnih obravnav z dne 07.02.2008, 20.03.2008 in 10.04.2008. Pri čemer je iz vseh dokumentov izbrisal podatke o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke in prič v sodnem postopku. Organ ugotavlja, da so podatki o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke in prič osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Posledično so iz dokumentov, dostavljenih prosilcu, ti podatki izbrisani. Na podlagi navedenega je organ prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, s katerimi organ razpolaga.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 12. 8. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zato, ker meni, da je organ v poslani sodbi (opr.št.: Pd 58/2007 z dne 10.04.2008) in treh pripadajočih zapisnikih, neutemeljeno in brez pravne podlage, anonimiziral nekatere osebe, ki jih zaradi statusa uslužbenca javne ustanove ali ministrstva oz. inšpekcijskih služb ne bi smel, saj gre za osebe v javni službi, na funkciji in osebe, ki pridobivajo osebni dohodek iz davkoplačevalskega, torej tudi njegovega denarja. Ob tem navaja naslednje pomisleke, kjer misli, da je bila anonimizacija neupravičena:
- tožeča stranka, fizična oseba, je pretendent na javno funkcijo, ki je financirana z javnimi sredstvi, hkrati tudi delavka javnega zavoda,
- vsi uslužbenci Ministrstva za šolstvo, kamor spadajo tudi šolski inšpektorji in ostali javni uslužbenci MŠŠ,
- uslužbenci tožilstva in pravobranilstva,
- vsi aktualni in nekdanji člani sveta zavoda OŠ Brezno Podvelka ali zavodov kot najvišjega organa upravljanja zavoda, ki so ali niso glasovali za ravnatelja M. Čurina,
- člani sveta staršev OŠ Brezno Podvelka, nekdanji in sedanji kot nosilci javnih funkcij,
- pomočnica ravnatelja kot delavka javnega zavoda na funkciji,
- priče, ki so delavci javnega zavoda OŠ, zaposleni pri toženi stranki in financirani z javnimi sredstvi,
- občinski svetniki ali funkcionarji lokalnih skupnosti ali uslužbenci občinske uprave
- itd...
Prosilec prosi, da mu Pooblaščenec omogoči, da ponovno pridobi sodbo in tri zapisnike brez
nepotrebno anonimiziranih oseb, saj ne vidi razloga, da bi se navedene osebe, katere opravljajo javno funkciji in se financirajo iz javnih sredstev, anonimiziralo. Še posebej, ker gre za javna sredstva. Ob tem prosi, da mu anonimizacijo, v kolikor bo kjerkoli upravičena, decidirano, pravno, utemelji.
Pritožbo prosilca je Pooblaščenec z dopisom z dne 14. 8. 2008, št. 021-105/2008/2, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245.čl. ZUP
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 25. 8. 2008, št.: Su 020400/2008, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 4. 9. 2008, št. 021- 105/2008/6, organ dodatno pozval, da mu posreduje fotokopijo neanomizirane sodbe in zapisnike, ki jih je organ prosilcu posredoval v obliki delnega dostopa.
Pooblaščenec je dne 16. 9. 2008 prejel zahtevano dokumentacijo.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Pri tem je v 2. točki izreka odločil, da se skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ter 7. členom ZDIJZ iz dokumenta izločijo osebni podatki o imenu in priimku ter naslovu tožeče stranke in prič v sodnem postopku, ki so fizične osebe, ker so to nedvomno varovani osebni podatki. Prosilca se seznani z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec ugotavlja, da takšen izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo 6. odst. 213. čl. ZUP. Slednji določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Iz izreka v izpodbijani odločbi ni razvidno določno, katere osebne podatke je organ izločil iz zahtevanih dokumentov oziroma izveden delni dostop ni v skladu z izrekom izpodbijane odločbe. Organ je namreč izbrisal tudi imena in priimke oseb, ki ne ustrezajo kriteriju, ki ga je organ navedel v izreku. Torej je izbrisal tudi imena in priimke oseb, ki niso ne tožeča stranka, niti priča.
Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj sklicevanje na materialni predpis s splošno navedbo, da se izbrišejo osebni podatki, ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, saj ni v skladu s 6. odst. 213. čl. ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odst. 237. čl. ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.
Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, glede delnega dostopa, da se izbrišejo osebni podatki, kakor tudi glede dejanskega izbrisa na posredovanih oziroma zahtevanih dokumentih. Takšne odločbe zato tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je tudi zato potrebno odpraviti.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.)
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe in 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločnosti izreka in neutemeljene obrazložitve, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca.
V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na obstoj izjeme, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. V takšnem primeru je organ dolžan v ponovljenem postopku ugotoviti in obrazložiti, v skladu z določbami ZVOP-1, konkretno kateri so osebni podatki v posameznih dokumentih, ki jih zahteva prosilec ter nadalje navesti razloge, pri katerih podatkih je podana izjeme po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se mora namreč določno opredeliti do podatkov, za katere meni, da predstavljajo izjemo iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in navesti razloge za svojo odločitev. Pri tem mora organ izrek odločbe formulirati na način, da bo le ta jasen in določen.
Ob tem Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Predmet zahteve so namreč sodba in zapisniki, ki so nastali v individualnem delovnem sporu glede imenovanja ravnatelja osnovne šole oziroma je predmet spora ugotavljanje zakonitosti postopka javnega razpisa za imenovanje ravnatelja. Postopek imenovanja ravnatelja je urejen v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS. št. 36/2008 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju ZOFVI), ki v 53. a členu določa, da ravnatelja imenuje svet šole. Svet šole pa v skladu s 46. čl. ZOFVI sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev. Ker je osnovna šola javni zavod, so vsi zaposleni v osnovni šoli, v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU), javni uslužbenci. Kar pomeni, da so v postopek imenovanja ravnatelja vključene tako osebe, ki so javni uslužbenci, kakor tudi tiste, ki niso. Glede na vsebino zahtevanih dokumentov, v povezavi z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je zato organ za vsako osebo posebej dolžan ugotoviti ali so njihova imena in priimki v dokumentu navedena v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej da so bili v sodnem postopku imenovani oziroma zaslišani kot priča v povezavi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja kot javnega uslužbenca ali ne. Zakonodajalec je namreč z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ nadzorno funkcijo ZDIJZ okrepil tako, da je z njo presegel nekatere z zakonom določene izjeme iz 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, torej tudi varstvo osebnih podatkov. To pomeni, da kljub ugotovitvi, da je določena oseba na podlagi imena in priimka določljiva, v skladu z ZVOP-1, gre za informacijo javnega značaja, če gre za podatek, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Enako velja tudi za inšpektorje, ki kot javni uslužbenci izvajajo nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Zato v primeru, da so v posameznem dokumentu imenovani kot nosilci te funkcije oziroma so navedeni v povezavi z njihovim delom, ime in priimek inšpektorja ne more predstavljati varovanega osebnega podatka. Nekoliko drugače je pri starših otrok šole, ki so se vključili v svet staršev kot obliko organiziranega uresničevanja interesa staršev, preko katerega se voli tudi predstavnike v svet šole. Predstavniki sveta staršev v okviru svoje funkcije sicer niso javni uslužbenci, glede na svoje pristojnosti, opredeljene v ZOFVI, pa vsekakor opravljajo neke vrste javno funkcijo.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka