Prosilec - Mestna občina Kranj
+ -Številka: 090-9/2009/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-9/2009/7
Datum: 24. 2. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilne iniciative Naklo-Struževo, ki jo zastopa ……., njega pa zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje, (v nadaljevanju prosilka), z dne 2. 12. 2008, zoper odločbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, (v nadaljevanju organ), številka 371-0638/2008-46/01 z dne 24. 11. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo organa, številka 371-0638/2008-46/01 z dne 24. 11. 2008, se zavrne.
2. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 21. 8. 2008 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala, da ji organ pošlje študijo ali elaborat, na katerega se sklicuje župan v pismu krajanom z dne 26. 3. 2008.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 371-0638/2008-46/01 z dne 24. 11. 2008, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, v obrazložitvi navedene odločbe pa navedel, da je skladno s 3. členom Dogovora o lokaciji regijskega centra za obdelavo odpadkov (MBO) med Republiko Slovenijo, Zvezo ekoloških gibanj Slovenije in Mestno občino Kranj zagotovljeno, da je po proučitvi lastnosti vseh možnih lokacij za Regijski center MBO (okvirno 200 000 prebivalcev) za izbiro najboljše možnosti vzpostavitve ločene službe za obdelavo odpadkov pred odlaganjem za področje Gorenjske najboljša lokacija na območju Mestne občine Kranj »Polica«. Omenjena lokacija je glede na že ugotovljene okoljske lastnosti od vseh predlaganih lokacij strokovno najsprejemljivejša, glede na njeno umestitev v prostor pa tudi najbolj gospodarna. Na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe je organ pojasnil še, da se študija o primernosti lokacije »Polica« nahaja na Ministrstvu za okolje in prostor.
Prosilka je dne 2. 12. 2008 zoper odločbo iz prejšnjega odstavka vložila pritožbo, iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi je prosilka predlagala, da Pooblaščenec pritožbi ugodi ter izpodbijano odločbo v celoti razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje ter prvostopenjskemu organu naloži plačilo stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po izteku paricijskega roka dalje, do plačila. V pritožbi prosilka pojasnjuje, da je bila lokacija v industrijski coni Exoterm –Polica kot najustreznejša izbrana na podlagi strokovne študije Ministrstva za okolje in prostor. Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja navedeno ministrstvo zaprosila za posredovanje aktualne študije oziroma elaborata sežigalnice komunalnih odpadkov s spremljajočimi objekti, vendar je navedeno ministrstvo njeno zahtevo zavrnilo z odločbo, št. 090-49/2008/5 z dne 10. 9. 2008, in sicer ,ker z novejšo študijo oziroma elaboratom ne razpolaga, hkrati pa je prosilki svetovalo, naj se s svojo zahtevo obrne na organ. V nadaljevanju pritožbe je prosilka povzela navedbe organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe in zapisala, da je popolnoma jasno, da se organ v predmetni zadevi očitno izmika posredovanju zahtevanih informacij, s čimer krši Ustavo Republike Slovenije ter z zakonom določene pravice prosilke. Prosilka je v pritožbi navedla in obrazložila pojem pravice dostopa do informacij javnega značaja, namen ZDIJZ in dejstvo, da je od organa, ki je zavezanec po ZDIJZ, zahtevala informacijo, ki se nanaša na informacijo o ureditvi konkretnega odlagališča komunalnih odpadkov, kar spada v pristojnost in delovno področje organa, na podlagi česar zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja in jo je organ dolžan posredovati. Prosilka pri tem navaja odločbo Pooblaščenca, št. 021-26/2005/7 z dne 17. 6. 2005, v kateri je izrecno poudarjeno, da »morajo biti informacije o okoljevarstvenih zadevah javnosti dostopne v največji možni meri, celo bolj kot druge informacije javnega značaja, saj je načelo javnosti glede okoljskih podatkov še bolj poudarjeno«, pri čemer se Pooblaščenec sklicuje tudi na Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), ki natančno opredeljuje načelo javnosti ter postopke sodelovanja javnosti pri sprejemanju pomembnih okoljskih odločitev. Po določilu 13. člena ZVO-1 ima javnost pravico sodelovati v postopkih sprejemanja politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja in v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje. Po mnenju prosilke iz odločbe Pooblaščenca izhaja, da navedeno pomeni, da ima javnost pravico dostopati do vseh podatkov iz tovrstnih postopkov. V nadaljevanju pritožbe prosilka povzema 108. člen ZVO-1 in navaja, da široka definicija okoljskega podatka pomeni, da so tovrstni podatki vedno javni in da se jih ne more določiti kot poslovne ali kakršnekoli druge skrivnosti, ki bi po določilih ZDIJZ predstavljale izjeme od pravice dostopa. Prosilka navaja tudi določbe Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah oziroma Aarhuške konvencije, ki opredeljujejo okoljske informacije, organe, zavezane za posredovanje okoljskih informacij, izjeme, ki jih dopušča navedena konvencija, test javnega interesa, škodni test. Prosilka pa izpodbija odločbo tudi iz razloga absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka, ki jo je organ zagrešil s tem, ko je izdal odločbo, ki je ni mogoče preizkusiti. Dejstvo je, da mora biti vsaka odločba, skladno s tretjim odstavkom 210. člena v povezavi z 214. členom ZUP, jasno in natančno obrazložena, pri čemer mora vsebovati zlasti razložitev zahtevkov stranke ter njenih navedb o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira, razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločbo ter razloge, zaradi katerih zahtevku ni bilo ugodeno. Glede na okoliščino, da dejansko stanje po mnenju prosilke v obrazložitvi odločbe še zdaleč ni opisano v vseh materialnopravnih bistvenih točkah, niso izpolnjeni pogoji iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je odločba organa protipravna. Prosilka je kot dokaz za svoje trditve navedla izpodbijano odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-49/2008/5 z dne 10. 9. 2008, odločbo Pooblaščenca, št. 021-26/2005/7 z dne 17. 6. 2005 in dopis Pooblaščenca, št. 0900-219/2008/4 z dne 18. 11. 2008.
Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 371-638/08-46/01 z dne 23. 1. 2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje.
Ker so se izjave prosilke in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 5. 2. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je bil udeležen v postopku mediacije glede lokacije Tenetiše in eden izmed rezultatov tega postopka je Dogovor o lokaciji regijskega centra za obdelavo odpadkov (MBO) z dne 27. 2. 2008, ki se nanaša na novo lokacijo, to je lokacija »Polica«. Organ je pojasnil, da je bil navedeni dogovor podlaga za to, da je Ministrstvo za okolje in prostor uvrstilo lokacijo »Polica« v Operativni program ravnanja z odpadki. V postopku mediacije se je v pogovorih omenjala le študija iz leta 1999 z naslovom Idejno tehnične zasnove sežigalnice komunalnih odpadkov s spremljajočimi objekti (v nadaljevanju Študija iz leta 1999), s katero pa organ ne razpolaga in ni nikoli razpolagal. V spis je Pooblaščenec vzel fotokopijo dokumenta z naslovom »Konzorcij CERO, Kranj 12. 3. 2008«, iz katerega izhaja, da se navedena študija hrani v arhivu Komunale Radovljica. Organu ni znano, da bi kasneje nastala kakršnakoli druga podobna študija. Pri tem je organ pojasnil še, da se je v pismu krajanom z dne 26. 3. 2008 skliceval na navedeno Študijo iz leta 1999, s katero razpolaga tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Organ je še pojasnil, da če je bila neka lokacija preverjena v smislu izpolnjevanja pogojev za postavitev sežigalnice, potem so bili načeloma v grobem preverjeni tudi pogoji za postavitev zaprtega objekta za predelavo odpadkov (ki se dokončno preverijo v presoji vplivov na okolje, ki je še v pripravi), ki je z vidika vplivov na okolje manj problematičen od same sežigalnice. Pri tem pa je organ poudaril, da na lokaciji »Polica« ne bo stala sežigalnica komunalnih odpadkov. Na koncu je organ še povedal, da je v pripravi presoja vplivov na okolje za objekt za predelavo odpadkov na lokaciji »Polica«, na katero se sicer ni skliceval v pismu krajanov z dne 26. 3. 2008 in ki bo dokončana v kratkem času. Ko bo dokončana, bo organ nemudoma dostop do nje omogočil javnosti. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi fotokopijo Dogovora o lokaciji regijskega centra za obdelavo odpadkov (MBO).
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, če pa z zahtevano informacijo ne razpolaga, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 in 76/08; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. V šesti alineji drugega odstavka 21. člena ZLS, ki jo v pritožbi navaja tudi prosilka, je določena naloga občine, da za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Zahtevani dokument je povezan z zbiranjem in odlaganjem odpadkov, iz česar izhaja, da prosilka zahteva informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevana informacija pa izvira iz njegovega delovnega področja, je v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to je, ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki.
2. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga ter ker zahteva prosilke izhaja iz domneve o obstoju zahtevanega dokumenta pri organu, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s katerimkoli izmed dokumentov, ki predstavljajo študijo ali elaborat, na katerega se sklicuje župan v pismu krajanom z dne 26. 3. 2008. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec namreč ugotovil, da se je organ v navedenem pismu krajanom res skliceval na Študijo iz leta 1999, saj kasnejša študija v trenutku, ko je nastalo obravnavano pismo krajanom, ni obstajala, vendar pa organ tudi s Študijo iz leta 1999 ne razpolaga.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa, iz katerih izhaja, da ne razpolaga z dokumentom, ki je naveden v prejšnjem odstavku, je zlasti dejstvo, da iz dokumenta z naslovom »Konzorcij CERO, Kranj 12. 3. 2008«, ki vsebuje popis dokumentov, ki jih je organ prejel ob izvedbi primopredaje dokumentacije Centra za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju CERO), izhaja, da se študije, ki se nanašajo na delovno področje CERO, hranijo v arhivu Komunale Radovljica in jih torej ne hrani organ. Pravilnost navedb organa, ki zatrjuje, da se je v županovem pismu krajanom z dne 26. 3. 2008 in v postopku mediacije, katere rezultat je bil izbor lokacije »Polica« na podlagi Dogovora o lokaciji regijskega centra za obdelavo odpadkov (MBO) z dne 27. 2. 2008, omenjala le Študija iz leta 1999, potrjujejo tudi navedbe Ministrstva za okolje in prostor v odločbi, št. 090-49/2008/5 z dne 10. 9. 2008, iz katerih izhaja, da tudi navedeno ministrstvo, kot ena izmed strank omenjenega dogovora, ne razpolaga z novejšo študijo kot je Študija iz leta 1999. Takšno dejansko stanje pa izhaja tudi iz same narave Študije iz leta 1999, ki, kot izhaja iz navedb organa na in camera ogledu, vsebuje podatke o preverjanju, ali lokacija »Polica« izpolnjuje pogoje za postavitev sežigalnice, kar načeloma pomeni, da so bili preverjeni tudi pogoji za postavitev zaprtega objekta za predelavo odpadkov (ki se dokončno preverijo v presoji vplivov na okolje, ki je pri organu še v pripravi), ki je z vidika vplivov na okolje manj problematičen od same sežigalnice. Navedeno pomeni, da izdelava novejše študije v trenutku, ko je župan na krajane naslovil pismo z dne 26. 3. 2008, še ni bila potrebna, kar še dodatno odpravlja dvom v resničnost navedb organa.
Kot izhaja iz navedb v prejšnjih odstavkih, se je organ v pismu krajanom dne 26. 3. 2008 skliceval na študijo, s katero ne razpolaga, kar bi morda lahko pomenilo, da z vsebino študije ni podrobno seznanjen in svoje odločitve o posegih v okolje opira na dokument, s čigar vsebino sploh ne razpolaga, nikakor pa to, upoštevaje argumente iz prejšnjih odstavkov, ne pomeni, da se organ izmika posredovanju zahtevanih informacij, kot to zmotno navaja prosilka v pritožbi. Poleg tega Pooblaščenec pripominja, da je iz navedb organa na ogledu in camera razvidno, da se organ ne izmika posredovanju informacij o predvidenih posegih na lokaciji »Polica«, saj je prosilki pripravljen posredovati presojo vplivov na okolje za objekt za predelavo odpadkov na lokaciji »Polica« takoj, ko bo izdelana. Poleg tega se pripravljenost organa posredovati podatke o primernosti obravnavane lokacije kaže tudi v sami odločbi, v kateri je organ prosilko napotil na Ministrstvo za okolje in prostor, ki razpolaga s študijo, ki je predmet obravnavane zahteve prosilke.
Pooblaščenec pri tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga s Študijo iz leta 1999, na katero se sicer sklicuje v pismu krajanom z dne 26. 3. 2008. Ne glede na to pa je treba opozoriti, da je organ kot organ lokalne samoupravne skupnosti pravna oseba javnega prava ter da z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilka je povsem upravičeno pričakovala, da organ razpolaga s študijo ali elaboratom, na katerega se je skliceval župan v pismu krajanom z dne 26. 3. 2008 in iz katerega bi bilo razvidno, zakaj je lokacija »Polica« strokovno najsprejemljivejša in, glede na njeno umestitev v prostor, tudi najbolj gospodarna za vzpostavitev ločene službe za obdelavo odpadkov pred odlaganjem za področje Gorenjske. Organ kot dober gospodar bi bil obenem dolžan poskrbeti, da zakonito in smotrno upravlja z zbiranjem in odlaganjem odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja ter da se v okviru tega temeljito seznani s posledicami, ki jih prinesejo določeni posegi v prostor. Vendar pa iz navedb organa izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga in ni nikoli razpolagal, ker mu ni bila izročena, zato Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Prosilka kot dokaz v pritožbi navaja odločbo Pooblaščenca, št. 021-26/2005/7 z dne 17. 6. 2005, ki se nanaša na dostop do okoljskih podatkov, vendar Pooblaščenec opozarja, da je na obravnavano zadevo treba gledati v luči drugačnega dejanskega stanja, kajti v obravnavanem primeru organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato prosilki sploh ne more ugoditi in ji omogočiti dostopa do podatkov, ki se nanašajo na konkretne posege v okolje. Prosilka v pritožbi navaja tudi, da bi organ pri sprejemanju odločitev o posegih v okolje moral ravnati skladno z določbami ZVO, ki urejajo načelo javnosti in postopke sodelovanja javnosti pri sprejemanju pomembnih okoljskih odločitev in z določbami Aarhuške konvencije o postopkih dostopa do okoljskih informacij. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo oziroma s katerimi organ že razpolaga. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja oziroma pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o utemeljenosti ali neutemeljenosti poteka postopka določanja lokacije »Polica« kot lokacije, ki je primerna za vzpostavitev regijskega centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem za področje Gorenjske.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstaja nikakršen dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, torej da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen.
3. Presoja obstoja bistvenih kršitev postopka
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku preučil tudi navedbe prosilke, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, pri čemer je ugotovil, da je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe res opisano nekoliko nerodno, vendar po presoji Pooblaščenca dovolj jasno in določno, da vsebuje vse sestavine, določene v 214. členu ZUP, in sicer:
1. povzetek zahteve in navedb prosilke z dne 21. 8. 2008;
2. ugotovljeno dejansko stanje o postopku izbora lokacije »Polica« za postavitev gorenjskega regijskega centra za ravnanje z odpadki in navedbo Dogovora o lokaciji regijskega centra za obdelavo odpadkov (MBO) kot dokaz, na katere je le-to oprto;
3. razlog, da je Dogovor o lokaciji regijskega centra za obdelavo odpadkov (MBO) sklenjen med več strankami (ena izmed strank je tudi Ministrstvo za okolje in prostor), kar je odločilno za presojo posameznih dokazov o tem, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom;
4. navedbo določbe ZDIJZ, na katero se opira odločba;
5. razlog, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga organ, ampak Ministrstvo za okolje in prostor, kar narekuje takšno odločbo;
6. razlog, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zaradi česar zahtevi prosilke ni bilo ugodeno.
Pooblaščenec je sicer ugotovil, da bi bilo navedene sestavine obrazložitve izpodbijane odločbe mogoče navesti na bolj jasen in določen način, vendar pa tudi obstoječ način ne predstavlja bistvene pomanjkljivosti postopka. Zato je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
4. Stroški postopka
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih sam zakon ne ureja, napotuje na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP pa za upravne postopke pred organi v prvem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku. Drugi odstavek 53. člena še določa, da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Drugi odstavek 54. člena še podrobno določa, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Prosilka je torej upravičena imeti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo.
Prosilka je v pritožbi zahtevala, da se ji povrnejo stroški pritožbe v višini 500 točk za sestavo pritožbe, 20% DDV, 2% za materialne stroške in 20 točk za končno poročilo stranki. Glede stroškov postopka, ki jih je priglasila prosilka, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker prosilka s pritožbo ni uspela, je potrebno zahtevo po povrnitvi stroškov postopka, v skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP, zavrniti.
5. Sklepno
Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga s študijo ali elaboratom, na katerega se sklicuje župan v pismu krajanom z dne 26. 3. 2008, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Navedeno pomeni, da so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava, neutemeljene. Poleg tega je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene, zato je pritožbo prosilke zavrnil in v obrazložitvi te odločbe podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe. Ker prosilka s pritožbo ni uspela, je potrebno tudi zahtevo po povrnitvi stroškov postopka, v skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP, zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor zoper odločbo Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, številka 371-0638/2008-46/01 z dne 24. 11. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper drugo in tretjo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka