Prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
+ -Številka: 021-110/2008/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-110/2008/5
Datum: 26.01.09
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 8. 2008, zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 61-1408/07, z dne 21. 7. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 9. 6. 2008 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je z izrecnim sklicevanjem na zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, organ zaprosil za fotokopije naslednjih dokumentov (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):
1. »Potrdila in soglasja Kmetijske zemljiške skupnosti za prodajo nepremičnin, kmetijskih zemljišč parcelne številke: 474, 476, 475/2, 473/1, in ostalih zemljišč, k.o. Tacen, v lasti kmetov in ne-kmetov občanov s Komunalno skupnostjo Ljubljana-Šiška«;
2. »Zahtevek prosilca (občana, kmeta, Komunalne skupnosti) za izdajo soglasja in potrdila, na podlagi katerega se je izdalo potrdilo in soglasje navedenim pod prvo točko«;
3. »Zapisnik s seje za izdajo soglasja oziroma potrdila oziroma izdani sklep, na podlagi zahtevka pod drugo točko na podlagi katerega se je izdalo potrdilo in soglasje«.
Organ je dne 12. 7. 2008 izdal odločbo št. 61-1408/07, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da organ nima dokumentacije in ne spisa, na temo prometa s predmetnimi nepremičninami, ker ni bil pogodbena stranka.
Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je prosilec dne 7. 8. 2008 vložil pritožbo, ki jo je, v skladu z 245. členom ZUP, organ odstopil Pooblaščencu z dopisom št. 61-1408/07, z dne 19. 8. 2008, ta pa jo je prejel dne 20. 8. 2008. Organ je odstopljeni pritožbi priložil še zahtevo prosilca, z dne 9. 6. 2008, dopis o odstopu zahteve Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL), z dne 18. 6. 2008, odločbo MOL št. 090-10/2005, dopis MOL, z dne 8. 7. 2008 in izpodbijano odločbo.
V pritožbi iz prejšnjega odstavka prosilec navaja:
- »da organ ni ugovarjal pravnomočni odločbi MOL št. 090-10/2005, z dne 15. 11. 2007, v zadevi odstopa organu«,
- »da organ glede na odločbo MOL ni ravnal v skladu s to odločbo«, ker
- »prosilcu v zakonitem roku ni posredoval nobene informacije v zaprošeni zadevi pod točko 2 oziroma informacij, opredeljenih v točkah 1-13 zgoraj citirane odločbe MOL, z dne 15. 11. 2008, niti na ponovno vlogo prosilca, z dne 9. 6. 2008«,
- »je nerazumno odstopil vlogo prosilca MOL-u dne 24. 6. 2008«,
- »je ob odstopu prosilčeve vloge s strani MOL-a ponovno organu, organ izdal zavrnilno odločbo št. 61-1408/07, v kateri navaja, da ni bil pogodbena stranka in s tem ravnal v nasprotju z dejstvom, da je bilo ob izdaji odločbe investitorju Stanovanjski zadrugi Rašica pridobljeno soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti Ljubljana – Šiška št. 3-17-320-125/79«.
Zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je Pooblaščenec:
- na podlagi 8., 34.a, 66 in 139. člena ZUP ter 195. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dne 2. 10. 2008, z dopisom št. 021-110/2008/2, Okrajno sodišče v Ljubljani (zemljiška knjiga) zaprosil za posredovanje historičnih zemljiškoknjižnih izpiskov za parcele št. 474, 475/2 in 473/1, vse k.o. Tacen, ter za parcele s poddelilko, ki so nastale s parcelacijo parcele št. 476 k.o. Tacen, in sicer za obdobje od 1. 1. 1941 dalje;
- na podlagi 11. člena ZInfP, dne 3. 12. 2008 v prostorih organa opravil ogled in camera, brez prisotnosti strank postopka. O omenjenem procesnem dejanju je bil napravljen zapisnik o ogledu št. 021-110/2008/4.
Pritožba je neutemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja
1.1. Splošno
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, saj gre za pravno osebo javnega prava, ustanovljeno z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 10/93, 68/95 – odl. US in 1/96 (23/96 – popr.); v nadaljevanju ZSKZ).
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oziroma pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
1.2. Presoja zahtevanih dokumentov
Pooblaščenec je vse dokumente, ki so predmet zahteve (1. - 3. točka zahteve), v nadaljevanju obravnaval enotno oziroma kot celoto. Razlog medsebojne povezanosti je v tem, da spadajo v pristojnost enega organa –
nekdanje kmetijske zemljiške skupnosti in da se vsebinsko nanašajo na isto oziroma istovrstno zadevo – izdajo soglasja za prodajo parcel.
Glede na domnevno vsebino zahtevanih dokumentov je v obravnavani zadevi ključno vprašanje, kateri subjekt razpolaga z dokumentarnim gradivom nekdanjih kmetijskih zemljiških skupnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z dokumenti ne razpolaga. O tem se je Pooblaščenec prepričal na podlagi:
- dejstva, da glede na opisano vsebino zahtevanih dokumentov, organ ni oziroma ni bil pristojen za njihovo izdajo (izdelavo), pridobitev ali hrambo. Izdajatelj morebitnih soglasij, ustvarjalec morebitnih zapisnikov in nosilec hrambe morebitnih vlog strank, je bila nekdanja kmetijsko zemljiška skupnost (KZS Ljubljana Šiška), ki je bila pristojna za območje parcel iz k.o. Tacen. Organ v času delovanja omenjenih skupnosti sploh še ni obstajal;
- predpisov, ki urejajo ustanovitev, naloge, pristojnosti, pravice in obveznosti organa ter predpisov, ki urejajo nekatere vidike prehoda na nov družbeni sistem.
Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 10/93, 68/95 – odl. US in 1/96 (23/96 – popr.); v nadaljevanju ZSKZ) v 2. členu določa, da organ gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije, pri čemer gospodarjenje obsega upravljanje in razpolaganje. ZSKS v prvem odstavku 14. členu določa, da »postanejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92) oziroma po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92) ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino«. Nadalje je v drugem odstavku istega člena določeno, da »se v sklad oziroma na občino na način, v rokih in po postopkih, določenih s tem zakonom, prenesejo tudi kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije oziroma občin po drugih predpisih«. Tretji odstavek določa, da »se za kmetijska zemljišča in gozdove po 74. členu zakona o zadrugah, 5. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in po tem členu, štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki 11. 3. 1993 niso bila določena kot nezazidana stavbna zemljišča v prostorskem izvedbenem aktu po 21. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93). Del teh kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je na dan uveljavitve tega zakona v upravljanju občin, postane z dnem uveljavitve tega zakona last občine, na območju katere leži, preostala kmetijska zemljišča in gozdovi pa z dnem uveljavitve tega zakona postanejo last Republike Slovenije«. V četrtem odstavku je določeno, da »so lastnina občine po 5. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in po prvem odstavku tega člena kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki ležijo na območju občine in so bili 6. aprila 1941 v lasti občine«. Peti odstavek še določa, da »je sklad oziroma občina pravni naslednik upravljavcev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini iz prvega in drugega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na prenesena kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove«. Iz navedenih določb 14. člena ZSKS ne izhaja, da je organ tudi prevzemnik (posestnik) zahtevanih dokumentov. Če je bil na podlagi ZSKS ali drugih predpisov dejansko izveden prenos zadevnih zemljišč na organ, tak prenos ni nujno povezan s prenosom dokumentarnega gradiva o tistih razpolaganjih z zadevnimi parcelami, ki so bila izvedena do trenutka prenosa zemljišč na organ.
Po določbah ZSKZ organ ni pravni naslednik nekdanjih kmetijskih zemljiških skupnosti, kar pomeni, da organ tudi ni prevzemnik dokumentarnega gradiva kmetijskih zemljiških skupnosti. ZSKZ tudi sicer ne predvideva prenosa dokumentarnega gradiva, s katerim so razpolagale kmetijske zemljiške skupnosti na organ. Tudi iz Statuta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne izhaja, da bi organ lahko ali moral razpolagati z dokumentarnim gradivom nekdanjih kmetijskih zemljiških skupnosti. Da organ ni pravni naslednik ali prevzemnik dokumentarnega gradiva in nalog kmetijskih zemljiških skupnosti izhaja iz petega odstavka 11. člena ZSKZ, ki določa, da »do začetka dela organizacije, ki bo opravljala kmetijsko-zemljiško javno službo, opravljajo strokovno-tehnične in druge naloge v zvezi s kmetijskimi zemljišči in kmetijami za sklad ustrezni organi v občinah kot pravnih naslednicah kmetijskih zemljiških skupnosti«. Kmetijske zemljiške skupnosti so bile ukinjene z Zakonom o določitvi nalog, ki jih od 1. 1. 1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti in o ustanovitvi določenih republiških upravnih organov (Ur. l. SRS, št. 42/89 in Ur. l. RS št. 8/91) oziroma že v letu 1989 z ustavnimi amandmaji k ustavi RS (tako sklep Višjega sodišča v Kopru – I Cp 415/2003);
V Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/77 s spr.) je v 3. členu določeno, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov. Posebnih določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o usodi dokumentarnega gradiva, povezanega s parcelami glede katerih so kmetijske zemljiške skupnosti izdajale soglasja ali bile imetnice pravice do uporabe, ni.
- vpogleda v historične zemljiškoknjižne izpiske in vpogleda v elektronske izpiske iz zemljiške knjige. Iz teh izhaja, da Republika Slovenija v dosedanji zgodovini razpolaganja z zadevnimi parcelami, ni nastopala kot kupec, prodajalec, zakupodajalec ali stranka kakšne druge pogodbe. To pomeni, da organ od ustanovitve dalje dejansko ni nastopal kot udeleženec kakršne koli pogodbe v zvezi z zadevnimi parcelami. Tako izhaja tudi iz sedanjega zemljiškoknjižnega stanja, saj je kot uporabnica parcele št. 474 k.o. Tacen, v naravi travnik, vknjižena Komunalna skupnost Šiška, kot lastnica parcele 475/2 k.o. Tacen (v naravi stanovanjska stavba in dvorišče) vknjižena fizična oseba, kot lastnica parcele št. 473/1 k.o. Tacen, v naravi sadovnjak, vknjižena fizična oseba in kot lastnica parcele št. 476/1 k.o. Tacen, v naravi travnik s stavbo, tudi vknjižena fizična oseba;
- ugotovitev pri ogledu in camera, kjer je pristojna oseba organa na zapisnik podala izjavo:
* da organ ni naslednik nekdanjih Kmetijskih zemljiških skupnosti, pač pa so to lokalne skupnosti,
* da organ nikoli ni prevzel dokumentarnega gradiva nekdanjih kmetijskih zemljiških skupnosti,
* da je organ od občin prevzel samo zakupne pogodbe, ki so jih za kmetijska zemljišča pred ustanovitvijo organa (tj. leta 1993) sklepale občine in kmetijske zemljiške skupnosti,
* da organ tudi dejansko (tj. za svoje poslovanje) ni potreboval dokumentarnega gradiva kmetijskih zemljiških skupnosti,
* da listinsko gradivo iz časa pred ustanovitvijo organa, za organ ni bilo pomembno, razen gradivo v zvezi s kmetijskimi zadrugami.
2. Presoja navedb prosilca
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbene navedbe prosilca v konkretnem primeru niso relevantne za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Dejstvo, da je MOL zahtevo prosilca odstopil organu ter da je izdal odločbo št. 090-10/2005, ne utemeljuje, da organ z zahtevanimi dokumenti resnično razpolaga. MOL je z omenjeno odločbo (napačno) odstopil zahtevo prosilca organu. Takšno ravnanje MOL-a je zgolj procesno ravnanje, ki je s formalnega vidika skladno z določbami ZUP in ZDIJZ, vendar pa ne pomeni meritorne odločitve o vprašanju, kdo je pravni naslednik kmetijskih zemljiških skupnosti oziroma, kdo dejansko razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
3. Sklepno
Glede na zgornje navedbe Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in ker je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS št. 61-1408/07, z dne 21. 7. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka