Si.mobil d.d. - APEK
+ -Številka: 021-156/2008/6
Kategorije: Poslovna skrivnost
Številka: 021-156/2008/6
Datum: 22.01.09
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske telekomunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-7/2008-16, z dne 14. 11. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 2. 10. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, naj mu posreduje celoten seznam interesentov, ki so se javili na javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede dodelitve radijskih frekvenc za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev UMTS/IMT – 2000 (javni poziv). Zahteval je tudi posredovanje vseh vlog, ki so jih prejeli na navedeni javni poziv. Organ je interesente, ki so se na poziv javili in svoje vloge označili kot poslovno skrivnost, z dopisi z dne 9. 10. 2008 o zahtevi prosilca obvestil in jih pozval, da se v roku 8 (osmih) dni izjasnijo, ali štejejo svojo vlogo na javni poziv kot poslovno skrivnost. Vsi interesenti, ki so bili pozvani, so organ v roku obvestili, da pri označitvi svojih vlog kot poslovne skrivnosti, vztrajajo. Ker interesenti za izpolnjevanje subjektivnega kriterija iz 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (U.l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) odgovorom na dopis niso priložili ustreznih dokazil skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, jih je organ pozval, na njihovo predložitev. Vsi interesenti, ki so bili pozvani, razen enega, so dokazila v roku organu tudi poslali. Zadnje dokazilo je organ prejel dne 5. 11. 2008.
Prosilec je dne 6. 11. 2008 na Pooblaščenca poslal pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je organ dne 11. 11. 2008 z dopisom št. 0900-229/2008/2 pozval, naj mu v roku 5 (petih) dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali pa v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. Pooblaščenec je dne 13. 11. 2008 od organa prejel pojasnilo, zakaj odločba še ni bila izdana ter zagotovilo, da bo izdana v roku 5 (petih) dni.
Organ je dne 14. 11. 2008 izdal odločbo in sklep št. 0901-7/2008-16, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na tiste interesente, ki so svojo prijavo opredelili kot poslovno skrivnost, zavrnil. V ostalem delu je zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval seznam prijaviteljev in fotokopije njihovih prijav. Organ je v obrazložitvi odločbe in sklepa navedel, da sta dva interesenta organu posredovala pisna sklepa družbe o določitvi prijave na obravnavani javni poziv za poslovno skrivnost, tretji pa je navedel razloge za izpolnitev objektivnega kriterija, saj je navedel, da zaenkrat še ni operater mobilnih komunikacij in gre za eno od njegovih strateških odločitev, zaradi česar bi javna objava podatka, da se je javil na predmetni javni poziv, zanj lahko predstavljala nastanek občutne gospodarske škode. Organ v obrazložitvi nadalje navaja, da je mogoče v konkretnih primerih zaključiti, da bi razkritje zahtevanih informacij lahko interesentom povzročilo občutno gospodarsko škodo. Prijava na javni poziv namreč nedvomno razkrije namen podjetja pridobiti radijske frekvence za opravljanje določenih komunikacijskih storitev, s tem pa razkriva njegovo poslovno strategijo. Zgodnje odkrivanje tovrstnih informacij že v fazi ugotavljanja interesa, namreč omogoča UMTS operaterjem, ki že delujejo na trgu, da svojo poslovno strategijo prilagodijo tako, da preprečijo oziroma otežijo vstop novih konkurenčnih ponudnikov na trg. Razkritje tovrstnih podatkov ob neprimernem času lahko namreč ogrozi delovanje podjetja na trgu, kar zanj nedvomno predstavlja občutno gospodarsko škodo.
Organ je opravil tudi test interesa javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Ob tem je ugotovil, da v konkretnem primeru ni bilo mogoče zaključiti, da bi bilo zahtevane informacije treba prosilcu razkriti navkljub dejstvu, da so bile označene kot poslovne skrivnosti.
Organ je pritožbo prosilca prejel dne 26. 11. 2008. V njej prosilec navaja, da je zahteval celoten seznam zainteresirane javnosti, ki se je prijavila na razpis, objavljen v Uradnem listu RS št. 82/08 in njihove pripadajoče vloge. Organ je pritožbo prosilca v skladu z 241. členom ZUP posredoval tudi stranskim udeležencem ter jih pozval k odgovoru na pritožbo. Eden od interesentov je organu posredoval svoj odgovor, v katerem ponavlja, da gre za poslovno skrivnost, označeno v skladu z ZGD-1 in da pri tem vztraja.
Pooblaščenec je s strani organa dne 16. 12. 2008 prejel pritožbo prosilca v odločanje. Organ je ob preizkusu procesnih predpostavk ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ je ugotovil, da niso podani niti razlogi za zavrženje zahteve niti razlogi, da bi odločil drugače ter izpodbijano odločbo nadomestil z novo.
Pooblaščenec je interesenta, ki je vztrajal na opredelitvi svoje vloge kot poslovne skrivnosti, v pritožbenem postopku ponovno pozval k predložitvi kopij dokumentov na katere se sklicuje v svoji vlogi. Poučil ga je tudi, da bo v nasprotnem primeru Pooblaščenec odločil na podlagi dokazov, ki so v spisu. Interesent na dopis organa ni odgovoril.
Pooblaščenec je za potrebe razjasnitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku pri organu dne 15. 1. 2009 opravil tudi ogled in camera, kjer je pridobil dodatna pojasnila in dokumentacijo organa. Pridobil je fotokopije vlog interesentov, ki so svoje vloge označili kot poslovno skrivnost in jih organ prosilcu z odločbo ni razkril.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
V konkretnem primeru je prosilec zahteval dostop do dokumentov, ki jih je organ pridobil na podlagi objavljenega javnega poziva v skladu z 38. členom ZEKom. Organ ima v navedeni določbi ZEKom izrecno pooblastilo za objavo takega poziva, zato dvoma o tem ali gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, ni. Organ z informacijo v materializirani obliki tudi razpolaga, saj jo je nenazadnje Pooblaščencu na ogledu in camera tudi posredoval.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil tudi, da je organ v postopku na prvi stopnji stranskim udeležencem (interesentom) v skladu z določbami ZUP omogočil, da v postopku odločanja zavarujejo svoje interese in pravne koristi, saj gre pri zahtevanih dokumentih za zatrjevan obstoj poslovne skrivnosti drugih, v javnem pozivu udeleženih, subjektov. Organ je tako ob sodelovanju zainteresiranih subjektov zahtevano dokumentacijo štel za poslovno skrivnost interesentov. S tem je spoštoval določila prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena, 44. člena in prvega odstavka 138. člena ZUP.
2. Ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 14. 1. 2009 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Določilo 11. člena ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
Opravljeni ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval. Na ogledu in camera je Pooblaščenec vpogledal v prijave interesentov, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ na podlagi določbe 38. člena ZEKom objavil javni poziv, na katerega so se interesenti odzvali tako, da so izrazili svoj interes za pridobitev radijskih frekvenc za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev.
Organ je pojasnil, da je postopek tak, da organ oceni ali bo za določeno frekvenco na trgu presežen interes in potem objavi javni poziv. Organ je še pojasnil, da je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost interesentov. Gre za podatke, za katere je organ ocenil, da bi njihovo razkritje, glede na trenutno fazo razpisa, vplivalo na tržni in konkurenčni položaj interesentov na trgu (ti podatki kažejo na željo po širitvi ponudbe, gre za občutljiv poslovni podatek, ki bi ga konkurenca lahko izkoristila in se prilagodila na ta nov položaj). Po mnenju organa je že samo dejstvo, da se nek operater zanima za UMTS frekvence, poslovna skrivnost.
Pooblaščenec je prevzel fotokopije prijav na javni poziv za vse tri interesente, ki so svoje vloge označili kot poslovno skrivnost.
Ker se organ v odločbi v delu v katerem je zahtevo prosilca zavrnil, sklicuje na določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se prosilcu dostop do zahtevanih informacij zavrne, ker gre za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.
3. Poslovna skrivnost kot izjema od dostopa do informacij javnega značaja
Za presojo pravilnosti odločitve organa, je potrebno najprej opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezen podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. ZGD-1 v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (glej Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002). V zvezi s tem pa Pooblaščenec posebej opozarja še na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo zavarovanje družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne zgolj in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost.
Predmet presoje v konkretnem primeru je celoten seznam interesentov, ki so se javili na javni poziv ter vse prijave, ki jih je organ prejel na javni poziv. Vloge treh interesentov so bile ob vložitvi označene kot poslovna skrivnost, na izrecen poziv organa sta dva interesenta predložila tudi sklepa družbe, izdana v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Tretji interesent na poziv organa in v pritožbenem postopku tudi na poziv Pooblaščenca, sklepa po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 ni predložil. Ta interesent se je poleg prvega odstavka 39. člena ZGD-1, skliceval tudi na drugi odstavek 39. člena ZGD-1 ter v postopku dokazoval obstoj objektivnega kriterija.
Za obstoj subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 morajo biti izpolnjeni trije pogoji: izdan mora biti pisni sklep, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost ter tretji pogoj, ki velja za vse normativne akte, in sicer da sklep ne sme veljati za nazaj. To pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena v času veljavnosti izdanega sklepa (komentar ZGD-1 k prvega odstavka 39. člena). Ob vpogledu v oba predložena sklepa interesentov, je Pooblaščenec ugotovil, da izpolnjujeta tako pogoj seznanitve oseb v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 kot tudi pogoj, da sta bila izdana preden (oziroma istega dne kot) sta bili na organ posredovani prijavi na javni poziv.
Prvi odstavek 40. člena ZGD-1 določa, da mora družba s sklepom določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovorne osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. V obravnavanem primeru imata oba predložena sklepa natančno navedeno, da vsi podatki, navedeni v prijavah, vloženih na javne pozive in tudi same vloge kot take, predstavljajo poslovne skrivnosti interesentov in torej tudi s tega vidika izpolnjujeta vse zahteve iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1.
Iz navedenih razlogov pri prijavah obeh interesentov, ki sta predložila sklepa o določitvi poslovne skrivnosti v skladu z določbami ZGD-1, Pooblaščenec ni izvajal škodnega testa glede obstoja poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. V navedenih primerih tudi ne gre za informacije, ki bi bile javne na podlagi katerega koli drugega zakona. Zaradi tega je Pooblaščenec v delu, ki se nanaša na ta dva interesenta, zahtevo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da gre za izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2.tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
V nadaljevanju je Pooblaščenec, ob preizkusu odločbe organa glede tretjega interesenta, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti prestanejo škodni test glede obstoja poslovne skrivnosti (objektivni kriterij), saj se je interesent nanj izrecno skliceval in ga tudi utemeljeval. Pri objektivnem kriteriju je potrebno izkazati očitno potrebo po varstvu, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini sami. Upoštevati je potrebno, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj podjetja (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, stran 194 do 196). V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test).
Normativni elementi oziroma merila za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 so torej:
- očitnost nastanka dogodka (preteče škode),
- možnost oziroma potencialnost nastanka škode (in ne zgolj že nastala škoda),
- občutna škoda,
- hipoteza - seznanitev s strani tretje, nepooblaščene osebe,
- neobstoj zakonske norme, ki podatke opredeljuje kot javne.
V dopisu, ki ga je organ prejel 20. 10. 2008, je interesent navedel, da je vsebina vloge, ki jo je vložil na javni poziv organa, kot poslovna skrivnost označena z internimi akti organa in je temu primerno tudi označena. Interesent je obrazložil, da zaenkrat še ni operater mobilnih komunikacij, je pa to ena od strateških odločitev podjetja, ki je s predmetno vlogo na javni poziv izkazal namen, da to postane. Predhodna javna objava tega podatka bi lahko povzročila občutno gospodarsko škodo interesentu.
Temeljni cilj vsakega subjekta, ki deluje na trgu, je zagotovo ta, da pridobi dobiček in poveča premoženje. To gospodarski subjekti počno seveda tudi tako, da svoje dejavnosti širijo na vedno nova področja delovanja. Gospodarski prostor v Sloveniji je relativno majhen, konkurenca na trgu mobilnih komunikacij pa je že sedaj, torej preden bi interesent stopil na trg kot nov konkurent, izredno velika (kar je na ogledu in camera potrdil tudi organ) in neizprosna. Potreba po varstvu podatkov o interesu nekega podjetja za nastop na zanj novem trgu, je po mnenju Pooblaščenca povsem očitna in razumljiva, saj njegova namera prodora na nov trg, nedvomno pomeni pomembno konkurenčno prednost interesenta. V kolikor bi namera interesenta postala javna že v tej fazi postopka, bi to lahko ogrozilo boljši začetni konkurenčni položaj podjetja, kar bi lahko poslabšalo njegove pričakovane poslovne rezultate. Že samo dejstvo prijave na konkretni javni poziv namreč predstavlja občutljiv poslovni podatek, iz katerega je razvidna trenutna in tudi bodoča poslovna strategija družbe, za katero ima interesent prav gotovo upravičeno pričakovanje, da ne bo razkrita tretjim nepooblaščenim osebam. Razkritje tega podatka tretjim nepooblaščenim osebam, zlasti pa konkurentom, bi interesentu povzročilo škodo. Gre za tehnološke in strateške podatke ter podatke o tekočem in predvidenem bodočem poslovanju interesenta ter njegovem razvoju, zaradi česar je očitno, da bi ob nepooblaščenem razkritju teh podatkov, zanj lahko nastala občutna premoženjska in poslovna škoda. Pooblaščenec ocenjuje, da podatki, ki so povezani s strateško tako pomembno odločitvijo interesenta, kot je odločitev, da vstopi na trg storitev, na katerem še ni prisoten, nedvomno predstavljajo poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, saj pomenijo konkurenčno prednost interesenta in bi njihovo sporočanje neupravičeni osebi škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju. V delu, kjer se zahteva prosilca nanaša na tretjega interesenta, so torej izpolnjeni pogoji za obstoj objektivnega kriterija po drugem odstavku 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je ugotovil, da tudi zakonska norma, ki jo ima v mislih tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in bi zahtevane podatke opredeljevala kot javne, ne obstoji. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je tudi glede dokumentov, ki se nanašajo na tretjega interesenta, izpolnjen kriterij obstoja poslovne skrivnosti in s tem podana izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
4. Sklepno
Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, kot je pravilna in na zakonu utemeljena tudi sama odločba. Pritožbo prosilca je bilo potrebno v celoti zavrniti, ker informacije, ki jih prosilec zahteva, predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obenem je Pooblaščenec ugotovil, da zaradi označitve celotnih vlog na javni poziv dveh interesentov za poslovno skrivnost, oziroma zaradi izpolnjevanja pogojev po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 vloge enega od interesentov, prosilcu ni mogoče omogočiti niti delnega dostopa do informacij.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, upoštevaje prvi odstavek 248. člena ZUP, odločil, da je pritožbo prosilca potrebno zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec in stranski udeleženci sprožijo upravni spor zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske telekomunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana, št. 0901-7/2008-16, z dne 14. 11. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka