Prosilka - Direkcija RS za ceste
+ -Številka: 021-162/2008
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-162/2008/
Datum: 11. 5. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 17. 12. 2008 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ter od organa zahtevala dokumente, iz katerih je razvidno, če je bila določena državna cesta posuta proti zamrznitvi v zimskem času, in sicer je prosilka te podatke zahtevala za cesto 102, Idrsko-Peršeti za naslednje datume: 10. 12. 2001, 11. 12. 2001, 12. 12. 2001 in 13. 12. 2001.
Prosilka je z elektronsko pošto organu poslala še dva dopisa, in sicer dne 18. 11. 2008 ter dne 2. 12. 2008, v katerih je od organa zahtevala, naj ji pošlje vse, kar ima v arhivu (npr. potne naloge, pregledniški dnevnik, interni dnevnik rednega vzdrževanja, računalniške informacije,…), iz česar je razvidno, če je bila omenjena cesta na omenjene dneve posuta proti zamrznitvi in če je bila posuta, s čim je bila.
Organ je dne 9. 12. 2008 izdal odločbo št. 090-2/2008, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je po opravljenem pregledu temeljne evidence dokumentarnega gradiva ugotovil, da se dokumentacija, iz katere bi bila razvidna zahtevana informacija, ne nahaja v zbirki dokumentarnega gradiva. Organ je zahtevo prosilke zavrnil skladno s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, ker dokumentacija ne obstaja.
Pooblaščenec je dne 22. 12. 2008 prejel pritožbo prosilke, v kateri prosilka navaja, da se ne strinja s trditvijo, da zahtevana informacija ne obstaja. Prosilka v pritožbi tudi navaja, da meni, da bi morala biti informacija razvidna iz dokumentarnega gradiva, saj je na osnovi teh dokumentov narejen račun oziroma plačilo. Prosilka v pritožbi trdi, da ji je tako zatrdil tudi nadzorni, ki organu take informacije posreduje konec meseca.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-162/2008/2 z dne 23. 12. 2008 pritožbo prosilke, ki je bila poslana neposredno njemu, odstopil organu ter ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 090-2/2008 z dne 7. 1. 2009, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 12. 1. 2009. V njem organ pojasnjuje, da je skladno z 240. členom ZUP opravil preizkus pritožbe. V preizkusu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ izdane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je skladno z 245. členom ZUP poslal Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 20. 2. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu pojasnil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj zimsko službo izvaja Cestno podjetje Nova Gorica, d.d., ki je v skladu s 13. členom Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS, št. 62/98, v nadaljevanju Pravilnik) dolžno voditi evidenco, kjer se nahajajo podatki, ki jih prosilka zahteva.
Na vprašanje Pooblaščenca, zakaj zahteve ni takoj odstopil pristojnemu organu v skladu z ZDIJZ, je organ pojasnil, da je prosilka te dokumente prejela s strani cestnega podjetja oziroma so bili v okviru zasebne tožbe predloženi sodišču s strani cestnega podjetja.
V konkretnem primeru gre za dnevnik, v katerega se piše, kakšne so aktivnosti na cesti (kakšen material se posipa in kdaj). Organ je še dodal, da bo z neformalnim dopisom seznanil prosilko, kje se zahtevani dokumenti nahajajo, dopis pa bo v vednost posredoval tudi Pooblaščencu.
Dne 20. 2. 2009 je Pooblaščenec po elektronski pošti v vednost prejel dopis organa št. 090-2/2008/6, naslovljen na prosilko, v katerem organ prosilki sporoča, da naj se za posredovanje zahtevanih dokumentov obrne na pristojnega vzdrževalca državne ceste, Cestno podjetje Nova Gorica d.d. Organ v dopisu še navaja, da so zahtevani dokumenti last vzdrževalca državne ceste, zato jih organ prosilki tudi ne more poslati, saj z njimi ne razpolaga.
Glede navedb prosilke v pritožbi, da je na osnovi teh dokumentov narejen račun oziroma plačilo, je Pooblaščenec dne 21. 4. 2009 opravil še dodatne poizvedbe pri organu. Organ je pojasnil, da teh dokumentov dejansko nima. Organ ima sklenjeno pogodbo s Cestnim podjetjem Nova Gorica d.d., ta pa jim po opravljenem delu pošlje končni račun za opravljeno delo in stroške. Organ sicer izvaja nadzor nad stroški, vendar pa se ta nadzor, po trditvah organa, dogaja na licu mesta, tako da organ ne pridobi nobenih dokumentov. Organ je še pojasnil, da se pri njem sicer hranijo pregledniški dnevniki, ki jih prosilka omenja v svojem dopisu z dne 18. 11. 2008, vendar ti ne vsebujejo podatkov o tem, s katerimi materiali je bila določena cesta posuta.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Kot je bilo na in camera ogledu pojasnjeno s strani organa, 13. člen Pravilnika določa, da se redno vzdrževanje izvaja v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja. Izvajalec rednega vzdrževanja, ki je Cestno podjetje Nova Gorica d.d., je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. 2. odstavek navedenega člena nadalje določa, katera so dela rednega vzdrževanja. Med ta dela spada tudi zimska služba.
Iz navedenega je razvidno, da evidenco, v kateri se nahajajo informacije, ki jih zahteva prosilka, vodi izvajalec rednega vzdrževanja, ki pa je Cestno podjetje Nova Gorica d.d. Na dejstvo, da se zahtevane informacije nahajajo pri omenjenem podjetju, je prosilko z dopisom št. 090-2/2008/6 z dne 20. 2. 2009 opozoril tudi organ, ter ji svetoval, naj se glede zahtevane dokumentacije obrne na Cestno podjetje Nova Gorica d.d.
Organ je v nadaljnjih poizvedbah prav tako pojasnil, da tudi iz pregledniških dnevnikov, ki jih hrani organ in jih prosilka omenja v svojih zahtevah, ne izhajajo informacije o tem, kdaj in s katerimi materiali je bila določena cesta posuta, zato ti dnevniki ne predstavljajo informacije, ki jo je zahtevala prosilka.
V skladu z vsem navedenim Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke z dne 17. 11. 2008, kar pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, ki je eden izmed temeljnih pogojev, da sploh lahko govorimo o informaciji javnega značaja. Pooblaščenec pa v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, oziroma vprašanja, ali bi organ navedene informacije moral imeti.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilke, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilke zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, št. 090-2/2008 z dne 9. 12. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka