Prosilec - Občina Bled
+ -Številka: 021-148/2008/10
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-148/2008/10
Datum: 15. 4. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 322-68/2006 z dne 25. 11. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
Pritožba prosilca se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20. 8. 2008 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ter od organa zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
- odlok o turistični taksi Občine Bled;
- citirane člene Zakona o spodbujanju razvoja turizma (23., 24. in 25. člen);
- odgovore vsem, ki so se pritožili na odločbe organa z leta 2006 in niso plačali takse.
Organ je dne 5. 10. 2008 prosilcu posredoval kopijo Odloka o turistični taksi Občine Bled, določbe Zakona o spodbujanju razvoja turizma (23., 24. in 25. člen) ter odgovor na njegovo zahtevo po posredovanju odgovora vsem, ki so se pritožili na odločbo leta 2006 in niso plačali takse. Po pozivu Pooblaščenca je organ dne 25. 11. 2008 izdal odločbo, v kateri je prosilcu zahtevo za posredovanje odgovorov davčnim zavezancem, ki so se pritožili na odločbo leta 2006 in niso plačali pavšalne turistične takse zavrnil. V obrazložitvi je organ zapisal, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, oziroma so še v postopku izdelave, zato zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.
Pooblaščenec je dne 1. 12. 2008 prejel pritožbo prosilca, v kateri prosilec navaja, da želi prejeti fotokopijo dokumentacije, t.j. pritožb davčnih zavezancev za turistično takso za leto 2006. Prav tako je prosilec navedel, da zahteva fotokopije vse dokumentacije v času od pritožb davčnih zavezancev do 30. 11. 2008.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-148/2008/2 z dne 2. 12. 2008 pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu, kot pritožbenemu organu, odstopil organu ter ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 322-68/2006 z dne 16. 12. 2008, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 18. 12. 2008. V njem organ pojasnjuje, da so dejstva ostala nespremenjena, zaradi česar organ izpodbijane odločbe ne more nadomestiti z novo, zato je organ pritožbo odstopil Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 23. 3. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu pojasnil, da se je leta 2006 s strani organa prvič izvajal postopek obračunavanja turistične takse. Po navedbah organa je bilo leta 2006 izdanih 320 odločb. Na izdane odločbe so se zavezanci za plačilo turistične takse ustno in pisno pritožili. Kot je organ pojasnil Pooblaščencu, iz računalniškega sistema izhaja, da je bilo pisnih pritožb na izdane odločbe 30.
Pred izdajo odločb, leta 2005, je organ vodil postopek poizvedbe za vzpostavitev pravilne evidence zavezancev za plačilo turistične takse. V tistem času je organ določenim zavezancem posredoval različne dopise s pojasnili o postopku glede plačila turistične takse. Po izdaji odločb leta 2006 pa organ na pritožbe oz. prošnje zavezancev ni odgovarjal pisno, ne z odločbami niti ne z dopisi. Po izdaji odločb so bila s strani organa sicer podana razna pojasnila zavezancem, vendar zgolj ustno. Pisno ni bilo s strani organa po izdaji zadevnih odločb izdanih nobenih dopisov oziroma dokumentov. Organ je pojasnil, da so vsi postopki z vloženo pritožbo še odprti in čakajo na odločitev drugostopenjskega organa, ki je v tem primeru župan.
Organ je ob tem opozoril, da je bila v zvezi s turističnimi taksami na Ustavno sodišče vložena zahteva za presojo ustavnosti, vodena pod št. U-I/42-07. Ustavno sodišče je o zadevi odločilo leta 2008. Postopek pred Ustavnim sodiščem je bil eden izmed glavnih razlogov, da so vsi postopki čakali.
Pooblaščenec je vpogledal v zadeve, ki se pri organu vodijo pod številko 322- (pod to številko se vodijo vse zadeve v zvezi s turističnimi taksami) in ugotovil, da spisi ne vsebujejo nič drugega kot odločbo ter pritožbo zavezanca. Drugih dokumentov v spisih ni. Pooblaščenec tako v omenjenih spisih ni našel nobenega dokumenta, ki bi ga izdelal organ ter zavezancem poslal v času po izdaji odločbe o odmeri turistične takse.
Organ je ob tem opozoril Pooblaščenca, da gre v obravnavani zadevi za turistično pavšalno takso, ki jo je potrebno ločiti od turistične takse, ki se obračunava mesečno. Pavšalna turistična taksa se odmerja letno (npr. za lastnike počitniških stanovanj/hiš), turistična taksa pa se zaračunava turistom.
Pooblaščenec je na koncu organu pojasnil, da je prosilec v svoji pritožbi, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 1. 12. 2008, razširil svojo zahtevo. Razširjena zahteva ni predmet tega pritožbenega postopka in je v tej zadevi organ dolžan odločati v novem postopku.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Prosilec je od organa zahteval dokumente v zvezi s postopkom, ki ga predvideva Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju ZSRT). ZSRT v 3. odstavku 23. člena določa, da so zavezanci za plačilo turistične takse tudi lastniki počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj in lastniki plovil. Turistično takso plačajo v letnem pavšalnem znesku v skladu z določbami 24. in 25. člena tega zakona. 1. odstavek 24. člena nadalje določa, da občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v turističnem območju za prenočevanje zase in za vse druge osebe. Organ je nadalje plačevanje predmetne turistične takse uredil z Odlokom o turistični taksi v Občini Bled (Ur. l. RS, št. 137/2004, v nadaljevanju Odlok). 2. odstavek 5. člena Odloka določa, da se obveznost plačila turistične takse za zavezance iz 2. odstavka 4. člena tega odloka obračuna v letnem pavšalnem znesku, ki se odmeri z odločbo, katero izda Občinska uprava občine Bled po uradni dolžnosti (letna pavšalna turistična taksa). Navedeno pomeni, da zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa.
Kot je bilo na in camera ogledu pojasnjeno s strani organa, je organ leta 2006 po uradni dolžnosti izdal 320 odločb o odmeri pavšalne turistične takse. Nekaj zavezancev se je na odločbe pritožilo, vendar po navedbah organa, v teh zadevah kasneje ni bil voden pritožbeni postopek. Pooblaščenec je v zvezi s tem vpogledal v obravnavane spise in ugotovil, da noben spis ni vseboval kakšnega koli dokumenta, ki bi bil s strani organa posredovan zavezancu po izdaji odločbe o pavšalni turistični taksi. Organ je Pooblaščencu tudi predal več izpisov iz računalniške evidence, iz katerih prav tako izhaja, da s strani organa ni bil nobenemu zavezancu posredovan odgovor na njihovo pritožbo. Organ je Pooblaščencu iz računalniške evidence posredoval tudi nekaj naključno izbranih popisov zadev, iz katerih prav tako ne izhaja, da bi bil na podlagi pritožb zavezancev voden drugostopenjski postopek.
Pooblaščenec je na in camera ogledu tako ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca. Kar pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, kot eden izmed temeljnih pogojev, da sploh lahko govorimo o informaciji javnega značaja.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima oziroma jih ni izdelal. Pooblaščenec na tem mestu zgolj pojasnjuje, da je bila v zvezi s tem vprašanjem dejansko vložena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti, sodišče pa je pobudo zavrglo dne 17. 1. 2008. Po navedbah organa pa je tudi vložena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vplivala na neaktivnost organa v zadevah v zvezi s pritožbami na odločbe glede obračunavanja pavšalnih turističnih taks. V skladu z vsem navedenim Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca z dne 20. 8. 2008.
Ne glede na to pa je treba opozoriti, da je organ pravna oseba javnega prava, ter da z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ki izhajajo iz zakonov, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegovo nedelovanje za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilec je namreč povsem upravičeno pričakoval, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga.
Končno pooblaščenec še ugotavlja, da je prosilec v svoji pritožbi, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 1. 12. 2008, svojo prvotno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja razširil. Prosilec je v pritožbi navedel, da želi od organa prejeti fotokopije pritožb davčnih zavezancev za turistično takso za leto 2006 ter celotno dokumentacijo v času od pritožb davčnih zavezancev do 30. 11. 2008. Organ je v izpodbijani odločbi št. 322-68/2006 z dne 25. 11. 2008 odločil v mejah zahteve prosilca z dne 20. 8. 2008, zato tudi Pooblaščenec lahko preizkusi izpodbijano odločbo zgolj v mejah omenjene zahteve. Navedeni pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja v tej zadevi, kar pomeni, da Pooblaščenec ni pristojen za odločanje o novi zahtevi, zato se Pooblaščenec do v pritožbi razširjene zahteve ne opredeljuje.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, št. 322-68/2006 z dne 25. 11. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka