Prosilec - Stanovanjski sklad Republike Slovenije
+ -Številka: 021-154/2008/9
Kategorije: Osebni podatek, Avtorsko delo
Številka: 021-154/2008/9
Datum: 13.01.09
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 153-5/08-2 z dne 22. 9. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 153-5/08-2 z dne 22. 9. 2008 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dokument »Termografsko poročilo«, pri čemer mora v dokumentu na prvi strani vsakega posameznega Termografskega poročila za posamezno stanovanje, v rubriki »objekt« prekriti podatke o lokaciji in številki stanovanja,
- dokument »Elaborat sanacije toplotne zaščite stanovanjskih objektov – Novi Dragomelj«, pri čemer mora prekriti podatke o objektu (stanovanjski enoti), in sicer:
• na 7. strani točka 2.1.1.1. tretji odstavek
• na 11. strani točka 2.2.1.1. tretji odstavek
• na 12. strani točka 2.2.1.2. prvi odstavek
• na 13. strani točka 2.2.2.1. prvi odstavek
• na 14. strani točka 2.2.2.3. peti odstavek
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 25. 2. 2007 organu poslal elektronsko sporočilo, v katerem prosi, da ga le-ta seznani z rezultati meritev oziroma s poročilom ter z datumom nameravanega pristopa k sanaciji del v zvezi z ugotovitvami ob izvedeni meritvi. Organ je prosilcu dne 7. 3. 2007 poslal dopis v katerem navaja, da bo rezultate meritev oziroma poročilo predal ustreznim oziroma neodvisnim strokovnjakom gradbene stroke v pregled. Le-ti bodo pripravili tudi predlog ustreznih strokovnih rešitev. Organ bo o poteku javnost obveščal preko spletne strani in preko upravnika. Prosilec je dne 25. 3. 2007 ponovno zahteval seznanitev z rezultati meritev podjetja ROMB d.o.o.
Dne 25. 8. 2008 je prosilec vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, naj ga seznani z rezultati meritev in predvidenimi ukrepi za sanacijo, saj na svoje prejšnje zahteve ni dobil ustreznega odgovora. Ni dobil ne rezultatov meritev in ne predloga rešitve potrebnih sanacijskih del s terminskim planom izvedbe. Dne 15. 9. 2008 je prosilec na Informacijskega pooblaščenca posredoval dopis v katerem navaja, da organ kot javni sklad neupravičeno in neutemeljeno zavrača zahteve po predložitvi zahtevanih dokumentov. Prosilec ponovno zahteva fotokopijo poročila o rezultatih izvršenih termografskih meritev in o načrtu sanacije toplotne izolacije, ki ju od organa zahteva že dalj časa. Pooblaščenec je dopis prosilca obravnaval kot pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je dne 17. 9. 2008 organ pozval, naj mu v treh dneh sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. V zvezi s pozivom Pooblaščenca je organ dne 22. 9. 2008 izdal odločbo št. 153-5/08-2, s katero je zahtevi prosilca deloma ugodil, in sicer mu je dovolil delni vpogled v Termografsko poročilo.
Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da je prosilec dne 25. 8. 2008 podal vlogo za pridobitev informacije javnega značaja – seznanitev z rezultati termografskih meritev o toplotnih izgubah, ki jih je v stanovanjskem naselju Novi Dragomelj I za organ izvajalo podjetje ROMB d.o.o. in za seznanitev s predvidenimi ukrepi za sanacijo skladno z določbami ZDIJZ. Organ navaja, da je podjetje ROMB d.o.o. za organ opravilo termovizijski pregled ter termografsko poročilo nekaterih stanovanjskih enot v naselju Novi Dragomelj I, z namenom odkriti in določiti lokacijo ter obseg napak v ovoju zgradbe. Pregledi so bili opravljeni v času od 15. 12. 2006 do 22. 12. 2006, termovizijski posnetki pa so bili opravljeni le tam, kjer je temperaturna slika nedvoumno pokazala na napako, konkretno v 23 stanovanjskih enotah, od katerih sta bili dve pritlični stanovanji iz Niza I in dve pritlični stanovanji iz Niza II, ostala stanovanja so bila locirana v mansardi stavb. V stanovanju prosilca, ki je sicer locirano v pritličju stanovanjske stavbe, se termovizijski posnetek ni opravljal, zato njegova zahteva za seznanitev s celotnimi rezultati termografskih meritev ni upravičena, saj organ za njegovo stanovanje nima izdelanega posnetka in torej njegova zahteva temelji na predložitvi poročila za stanovanje, ki dejansko ni bilo naročeno, izvedeno in torej ne obstaja. Prosilec se s poročilom lahko seznani v delu, ki se nanaša na površine pod njegovim stanovanjem oziroma povezano na njih. Opravljen je bil tudi termografski pregled na skupnih delih objektov – stropovih garaž iz Niza I in II. Glede na to, da se izdelano poročilo posredno navezuje tudi na stanovanje prosilca, ki je locirano v pritličju objekta in torej neposredno nad garažo, organ na zahtevo prosilca le – temu dovoljuje le vpogled v izdelano termografsko poročilo v delu, ki se navezuje na termografski pregled skupnih delov objektov pod njegovim stanovanjem. Organ svojo odločitev utemeljuje na določbi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, saj je dokument po mnenju organa varovan skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Organ nadalje navaja, da je na osnovi poročila o izvedeni termografiji pridobil elaborat sanacije toplotne zaščite stanovanjskih objektov v soseski Novi Dragomelj I. Iz elaborata je možno povzeti, da je za rešitev toplotnih mostov potrebno poseči v svetlo višino stropa kleti oziroma spremeniti tehnično lastnost posameznega dela objekta. Sam poseg zahteva visoka finančna sredstva, s katerimi organ zaradi potekajoče pravde z investitorjem še ne razpolaga. Prav tako predlagana sanacija ni izvedljiva zaradi vložene skupinske tožbe etažnih lastnikov in nerešenih lastninsko – pravnih razmerij. Odločitev o načinu, vsebini in morebitni izvedbi ukrepov iz navedenih razlogov še ni sprejeta in zato z njo prosilca ne more seznaniti, saj dokument ne obstaja.
Pooblaščenec je dne 5. 1. 2009 organ po elektronski pošti pozval, da mu za potrebe pritožbenega postopka posreduje še fotokopiji pogodb o naročilu avtorskega dela s podjetjema ROMB d.o.o. in Gradbeni institut ZRMK d.o.o., ki se nanašata na izdelavo zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je dne 7. 1. 2009 prejel fotokopiji obeh zahtevanih pogodb.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca glede možnosti izvedbe predlagane sanacije zaradi vložene tožbe lastnikov stanovanj in nerešenih lastniško-pravnih razmerij, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe obravnava vprašanja, ki so izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 25. 8. 2008. Organ je z izpodbijano odločbo odločil v mejah zahteve prosilca z dne 25. 8. 2008 in tudi Pooblaščenec lahko preizkusi izpodbijano odločbo zgolj v mejah omenjene zahteve. Navedeni pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Ta del pritožbenih navedb je tako irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje. Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
V zvezi z navedbami organa, da lahko prosilec vpogleda zgolj v meritve, ki se nanašajo na njegovo stanovanje, Pooblaščenec opozarja na načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije na podlagi določil zakona izvzete iz prostega dostopa.
Organ v konkretni zadevi na področju prodaje stanovanj ne deluje kot tržni subjekt, ampak gre za izvajanje njegove javnopravne dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen. Aktivna politika na stanovanjskem področju je na zakonodajni ravni zajeta v Stanovanjskem zakonu (Ur. l. RS št. 69/2003 s spremembami in dopolnitvami; SZ-1), ki v XIII. poglavju ureja pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju. V okviru tega poglavja je med pristojnostmi in nalogami države določen nacionalni stanovanjski program in ustanovljen Stanovanjski sklad (torej organ), za njegovo izvajanje (146. čl. SZ-1). Ker se organ kot javni sklad financira iz javnih sredstev, gre pri izvajanju nacionalne stanovanjske politike ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, nedvomno za porabo javnih sredstev. Iz navedenega izhaja, da organ pri poslovanju z nepremičninami ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča izvaja javnopravno dejavnost, kar pomeni, da organ sodi med organe, ki so v celoti zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, zahtevane informacije pa spadajo v njegovo delovno področje.
Ob tem pa Pooblaščenec še opozarja, da ne gre prezreti dejstva, da je organ izdelavo obeh zahtevanih dokumentov naročil pri zunanjih izvajalcih in jima njuni storitvi tudi že plačal, kar pomeni, da gre v konkretnem primeru za informaciji javnega značaja, ki sta bili plačani iz javnih sredstev. Kadar gre za porabo javnih sredstev, pa ZDIJZ še posebej poudarja potrebo po transparentnosti delovanja organov in pomen nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzora nad pravilnostjo delovanja celotnega javnega sektorja. Nadzorna funkcija, kot ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja, ima največji pomen prav v zvezi z nadzorom porabe javnih sredstev. Nedvomno je torej, da je tudi v konkretnem primeru potrebno spoštovati načeli transparentnosti in dati javnosti možnost nadzora nad porabo javnih sredstev. Podatki, ki jih zahteva prosilec, tako predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni tudi na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako moral najprej opredeliti glede vprašanja, ali zahtevani dokument spada v delovno področje organa.
3. Delovno področje organa
Informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ predstavljajo samo tiste informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, to je informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, namreč v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Obenem pa ni nujno, da organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeluje pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje tudi, da informacijo pridobi od drugih oseb oziroma jo zanj po naročilu izdelajo druge osebe. To velja zlasti, kadar organ informacije po uradni dolžnosti pridobi od drugih organov ali oseb, ker obstaja zakonsko predpisana dolžnost ali pogodbena obveznost teh oseb, da mu informacije posredujejo.
Prosilec je v konkretnem primeru od organa zahteval dokumenta, ki sta ju za organ izdelala zunanja izvajalca. Dokumenta sta bila izdelana na podlagi naročila organa, ki je njuno izdelavo tudi plačal. SZ-1 v 148. členu med drugim določa, da organ iz zbranih sredstev investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča ter posluje z nepremičninami z namenom zagotavljanja javnega interesa. Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 97/2007 - uradno prečiščeno besedilo; OZ-UPB1) v prvem odstavku 662. člena določa, da izvajalec (investitor) odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Iz navedenega izhaja, da je organ kot izvajalec gradnje (investitor) odgovoren za napake gradnje in je torej zavezan k temu, da pristopi k sanaciji napak. Oba zahtevana dokumenta vsebinsko nedvomno izhajata iz navedenih zakonskih obveznosti izvajalca in sta bila s strani organa naročena zaradi sanacije napak v izdelavi gradbe, ki so se pokazale po izročitvi in prevzemu del.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da se organ kot javni sklad financira iz javnih sredstev, zato gre pri izvajanju nacionalne stanovanjske politike ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, nedvomno tudi za porabo javnih sredstev.
Upoštevaje vse navedeno ni nobenega dvoma, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa.
4. Razpolaganje z dokumenti in materializirana oblika dokumentov
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu zavrnil dostop do rezultatov termografskih meritev iz razloga, ker naj dokument, ki se nanaša na njegovo stanovanje, ne bi obstajal. V stanovanju prosilca, ki je sicer locirano v pritličju stanovanjske stavbe, se termovizijski posnetek ni opravljal, zato organ za njegovo stanovanje nima izdelanega posnetka. Pooblaščenec je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki nosi naslov Termografsko poročilo, kjer prosilčevo stanovanje resda ni zajeto (kar priznava tudi prosilec). Organ v svoji odločbi navaja, da je podjetje ROMB d.o.o. za organ opravilo termovizijski pregled ter termografsko poročilo nekaterih stanovanjskih enot v naselju Novi Dragomelj I, z namenom odkriti in določiti lokacijo ter obseg napak v ovoju zgradbe. Pregledi so bili opravljeni v času od 15. 12. 2006 do 22. 12. 2006, termovizijski posnetki pa so bili opravljeni le tam, kjer je temperaturna slika nedvoumno pokazala na napako, konkretno v 23 stanovanjskih enotah, od katerih sta bili dve pritlični stanovanji iz Niza I in dve pritlični stanovanji iz Niza II, ostala stanovanja so bila locirana v mansardi stavb. Argument organa, da dokument v delu, ki se nanaša na prosilčevo stanovanje, ne obstaja, po mnenju Pooblaščenca ne zdrži. Prosilec namreč ni zahteval le dokumenta za svoje stanovanje, saj je vedel, da meritve v njegovem stanovanju niso bile opravljene, temveč je ves čas zahteval celotne rezultate termografskih meritev.
Tudi obrazložitev organa, da odločitev o načinu, vsebini in morebitni izvedbi ukrepov še ni sprejeta in torej ne obstaja, v konkretnem primeru ni utemeljena, saj je prosilec zahteval dostop do predloga rešitve potrebnih sanacijskih del s terminskim planom izvedb. Prosilec ni dolžan poznati natančnega naslova dokumenta, ki ga organ ima. Organ bi moral v skladu z načelom vestnosti in poštenja ob prejemu vloge prosilca presoditi, ali prosilec zahteva dokument, ki ga organ poseduje ali ne. Prosilec namreč ni zahteval posredovanja odločitve organa v zvezi s predlagano sanacijo, temveč je zahteval seznanitev s predlogi za sanacijo. Ob pregledu dokumenta, ki ga je Pooblaščenec prejel od organa za namene izvedbe pritožbenega postopka, je Pooblaščenec nedvomno ugotovil, da gre za dokument, ki vsebinsko ustreza dokumentu, ki ga zahteva prosilec. Dokument, ki nosi naslov Elaborat sanacije toplotne zaščite stanovanjskih objektov – Novi Dragomelj I namreč natančno opisuje možne rešitve potrebnih sanacijskih del za odpravo napak na stanovanjskih objektih v Novem Dragomlju I.
Pooblaščenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru nikakor ni sporno, da organ z zahtevanima dokumentoma razpolaga in da se dokumenta nahajata v materializirani obliki, saj je nenazadnje organ oba dokumenta na Pooblaščenčev izrecen poziv tudi poslal.
5. Dostop do informacij, ki predstavljajo varovano avtorsko delo
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se seznaniti želi z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedene pravne podlage izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Organ je prosilcu v mejah, ki jih je navedel v obrazložitvi (le za prosilčevo stanovanje), dovolil vpogled v Termografsko poročilo. Kot razlog za svojo odločitev je navedel, da gre pri tem delu za dokument, ki je po mnenju organa varovan skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Prosilcu je omogočil vpogled v pridobljeno termografsko poročilo (za njegovo stanovanje), in sicer tako, da se bo ta lahko seznanil z njegovo vsebino na način, kot ga določa tretji odstavek 25. člena ZDIJZ.
Prosilec je v dopisu z dne 25.8.2008 zapisal, da ni prejel rezultatov izvedenih meritev kot tudi ne predloga rešitve potrebnih sanacijskih del s terminskim planom izvedbe del. Ker na ta dopis ni prejel ustreznega odgovora, je dne 15. 9. 2008 na Informacijskega pooblaščenca posredoval pritožbo zaradi molka organa (»Zahteva Stanovanjskemu skladu RS, javnemu skladu za predložitev poročila o izvedenih termografskih meritvah in predloga rešitve in izvedbe sanacije toplotnih izgub v stanovanjskem naselju Novi Dragomelj I«). Iz navedb v omenjenem dopisu in pritožbe je razvidno, da želi prosilec fotokopiji obeh dokumentov in ne le vpogled vanju. Zato je Pooblaščenec presojal ali je upravičeno dovoliti prosilcu le vpogled v zahtevana dokumenta oziroma, ali je prosilec upravičen do posredovanja fotokopij omenjenih dokumentov.
Pooblaščenec je navedena dokumenta najprej preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražene, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela.
Predpostavke, ki jih je potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so tako:
• individualnost,
• intelektualnost,
• stvaritev,
• področja ustvarjalnosti,
• izraženost.
Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Avtorsko delo je delo človekovega intelekta, gre za intelektualno stvaritev. Hkrati intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so znanost, književnost ali umetnost. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
Iz Termografskega poročila je razvidno, da ga je za naročnika (organ) izdelalo podjetje ROMB d.o.o. oziroma zanj gospod Edvard Hiti. Iz Elaborata sanacije toplotne zaščite stanovanjskih objektov – Novi Dragomelj pa, da jo je za organ izdelal Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. oziroma zanj mag. Miha Tomšič in gospa Marta Skubic.
ZASP v 5. členu našteva tipe avtorskih del. V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Dokumenta, ki ju zahteva prosilec, sta strokovno (izvedensko) mnenje oziroma tehnična študija, ki temeljita na (gradbeni) znanosti in znanju avtorjev obeh dokumentov. Pooblaščenec ocenjuje, da oba dokumenta v zadostni meri izpolnjujeta vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da sta deli izraženi, da predstavljata stvaritev avtorjev in intelektualno kreacijo ter da hkrati spadata v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imata dokumenta zadostno mero individualnosti, saj vsebujeta razlage in predloge, ki so nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela.
Organ je v tem primeru izdelavo zahtevanih dokumentov naročil za ugotovitev napak gradnje in njihovo sanacijo ter je o naročilu izdelave zahtevanih dokumentov sklenil pogodbi, in sicer za izvedbo termovizijskega pregleda s podjetjem ROMB d.o.o. in za izdelavo elaborata sanacije toplotne zaščite stanovanjskih objektov v naselju Novi Dragomelj I s podjetjem Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. (pogodbi). Obe deli je naročil in plačal organ. Iz vsebine obeh pogodb je razvidno, da nista bili sklenjeni v obliki avtorske pogodbe med organom in avtorji del, temveč je šlo za storitve, ki sta jih v okviru vsebine obeh pogodb organu nudili izbrani podjetji in ne avtorji direktno. V pogodbah je natančno navedena vsebina obeh pogodb ter kaj vključuje dogovorjena pogodbena cena. Ker obe podjetji v pravnem prometu ponujata storitve, ki jih je naročil organ in ker take storitve opravljajo zaposleni pri obeh podjetjih, je očitno, da so avtorji svoje materialne avtorske pravice prenesli na podjetji. ZASP v 101. členu namreč določa, da kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Podjetji torej že po samem ZASP pravno veljavno razpolagata z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanih dokumentih (avtorskih delih).
O stranski intervenciji
Glede razmerja med organom in podjetjema Pooblaščenec opozarja, da v nobeni od pogodb ni rešeno vprašanje materialnih avtorskih pravic, kar pa za odločitev v postopku ni ovira. Pooblaščenec je prizadetima strankama, ki sta po določbah ZASP nosilca materialne avtorske pravice reproduciranja, nudil možnost sodelovanja v postopku v zvezi z ugotavljanjem načina dostopa do informacije javnega značaja (vpogled ali fotokopija). V skladu z navedenim je Pooblaščenec, na podlagi 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba in prvega odstavka 138. člena ZUP, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, dne 13. 1. 2009 poklical gospoda Edvarda Hitija, direktorja podjetja ROMB d.o.o. in hkrati tudi avtorja Termografskega poročila ter gospoda Dušana Kapevskega, člana uprave Instituta ZRMK d.o.o. (zastopnika podjetja ob odsotnosti direktorja gospoda Igorja Janežiča). Oba je vprašal, ali soglašata s tem, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijami javnega značaja tako, da se mu posreduje fotokopiji obeh dokumentov. Oba sta potrdila, da do navedenih dokumentov nimata nikakršnih zahtev glede materialnih avtorskih pravic in da soglašata s fotokopiranjem in posredovanjem zahtevanih dokumentov prosilcu. Ker je namen izjeme glede načina dostopa do informacije javnega značaja varovanje avtorja dela oziroma imetnika materialnih avtorskih pravic, je iz navedenega očitno, da v konkretnem primeru podjetji nimata več interesa na izdelanem avtorskem delu in torej ne potrebujeta niti ne pričakujeta varstva svojih pravic. Formalno pravno gledano sta namreč obe podjetji še vedno nosilca materialnih avtorskih pravic, ker le-te niso bile izključno prenesene na organ. Na organ je bila neizključno prenesena le pravica distribuiranja. Navedeno izhaja iz dejstva, da med organom in podjetjema ni bila sklenjena pogodba po 99. členu ZASP, gre pa nedvomno za izdelavo naročenih avtorskih del. V takem primeru namreč velja domneva iz 99. člena ZASP, da je bila na obeh naročenih avtorskih delih na organ prenesena le materialna avtorska pravica distribuiranja (konkretnih izvodov). ZASP v 75. členu določa tudi, da če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno se šteje, da je bil dogovorjen neizključni prenos, da velja samo za Republiko Slovenijo in da velja za čas, ki je običajen za to vrsto del. Vse navedeno pomeni, da z materialnimi avtorskimi pravicami (tudi distribuiranja) poleg organa lahko razpolaga tudi imetnik materialnih avtorskih pravic sam (v konkretnem primeru sta to podjetji), zato je bilo potrebno pritegniti obe podjetji v postopek.
Iz zgoraj navedenih razlogov je bila odločitev organa, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumenta, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena omogoči zgolj vpogled vanj, v obravnavanem primeru nepravilna. Organ ima na konkretnih izvodih, ki jih ima v posesti, le materialno avtorsko pravico distribuiranja, nima pa pravice reproduciranja in distribuiranja tako reproduciranih del, zato je bilo potrebno v postopek vključiti tudi stranska intervenienta (obe podjetji). Oba stranska intervenienta sta jasno povedala, da nimata nikakršnih zadržkov do tega, da se obe deli fotokopirata in posredujeta prosilcu.
Dostop do takšne informacije javnega značaja se lahko omeji zgolj ob obstoju izjem iz 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preveril še, ali morebiti v konkretnem primeru obstoji katera od zakonskih izjem.
6. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenta, ki ju zahteva prosilec, predstavljata informacijo javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri obeh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Organ se v svoji odločbi ni skliceval na nobeno od izjem po 6. členu ZDIJZ, vendar je Pooblaščenec dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
Kot je bilo ugotovljeno ob vpogledu v oba zahtevana dokumenta, le-ta vsebujeta podatke o stanovanjskih enotah, na katerih je bil opravljen termovizijski pregled.
Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v dokumenta ugotovil, da oba dokumenta vsebujeta podatke o stanovanjskih enotah, na katerih je bil opravljen termovizijski pregled. Stanovanjske enote so označene na način, ki omogoča identifikacijo lastnika stanovanja, pri čemer po mnenju Pooblaščenca način identifikacije ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali zahteval veliko časa. Iz tega razloga je Pooblaščenec odločil, da gre v primeru podatkov o stanovanjskih enotah, ki bi omogočili identifikacijo lastnika stanovanja, za osebne podatke, ki pomenijo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
7. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom podatkov o stanovanjskih enotah, na katerih je bil opravljen termovizijski pregled, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
8. Zaključek
Pooblaščenec zgolj pripominja, da je ob pregledu dokumentacije za potrebe pritožbenega postopka ugotovil, da je organ v svoji odločbi navedel napačen pravni pouk, saj je prosilcu za primer pritožbe naložil obveznost plačila upravne takse v znesku 14,18 EUR, za kar pa organ nima pravne podlage. Zakon o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/2000, s spremembami in dopolnitvami) namreč v 30. točki 28. člena določa, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja, v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo. Prosilec je torej plačal nekaj, kar ni bil dolžan plačati, zato ima v skladu z veljavno zakonodajo od organa pravico zahtevati vračilo plačanega nedolga.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je zato sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Organ je dolžan prosilcu v roku 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopiji obeh dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka