Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 021-153/2008
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-153/2008
Datum:
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi –…….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, p.p. 25, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 3512-4708/04 (347411) z dne 18.11.2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 5. 8. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, naj mu posreduje:
- fotokopijo zapisnika komisije Mestne občine Ljubljana iz junija 2006 s seznamom in podpisi prisotnih, ki so proučili urbanistično in drugo dokumentacijo,
- fotokopijo zapisnika o opravljenem ogledu na terenu,
- fotokopijo urbanistične dokumentacije, tudi tiste, ki jo g. M. Gajšek navaja kot »drugo dokumentacijo«,
- fotokopijo zazidalnega načrta za območje ŠS – 10, Draveljska gmajna iz leta 1977 za območje faza 1a in 1b, naselja z morfološko oznako 2B75,
- fotokopijo elaborata, po katerem je bila izvedena ureditev ceste s sredinsko zelenico, zadnjega 6. kareja parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje, kakršna je nespremenjena še danes, z vsemi soglasji, tudi vseh lastnikov ob njej,
- fotokopijo celotne dokumentacije na podlagi katere je načelnik Oddelka za urbanizem Mestne uprave Mestne Občine Ljubljana zapisal »Po našem mnenju gre za problem neurejenih medsoseskih odnosov na katere Mestna uprava nima vpliva. Glede na navedeno tudi Inšpektorat Mestne občine Ljubljana nima podlage za ukrepanje.«
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 12. 9. 2008, z dopisom št. 095-472/2003-116; OUP:3512-4798/06 (343831), prosilcu posredoval fotokopijo stališč komisije Mestne občine Ljubljana št. 3512-4708/04 z dne 6. 7. 2008 ter fotokopijo urbanistične dokumentacije (fotokopijo veljavnega izvedbenega prostorskega akta – Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š4-Dravlje za območji urejanja ŠS 4/1 Dravlje del in ŠS 4/2 Draveljska gmajna (Uradni list RS, št. 46/00), ki je bil podlaga za pripravo dopolnjenega osnutka IPN MOL, in sicer v delu, ki se nanaša na območje urejanja SŠ 4/2 – Draveljska gmajna, m.e. 2B/5, v katerem se nahaja 6. kare Ulice bratov Babnik). Kopijo zazidalnega načrta je organ prosilcu posredoval že 10. 1. 2005. Organ je pojasnil, da drugo dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, predstavljajo prosilčevi številni dopisi in odgovori nanje.
Prosilec je dne 3. 10. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa. Organ je dne 18.11.2008 izdal odločbo št. 3512-4708/04 (347411), s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na elaborat po katerem je bila izvedena ureditev ceste s sredinsko zelenico, zadnjega 6. kareja parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje, z vsemi soglasji, tudi vseh lastnikov ob njej ter urbanistično in drugo dokumentacijo, na katero se organ sklicuje v svojem dopisu št. 3512-4798/06 (319039) z dne 6. 6. 2008, v celoti zavrnil. Na to odločbo je prosilec dne 4. 12. 2008 vložil pritožbo. Pooblaščenec je dne 10. 12. 2008 pritožbo prosilca na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu ter ga napotil, naj postopa po 240. členu in naslednjih členih ZUP. Pooblaščenec je s strani organa dne 24. 12. 2008 prejel pritožbo prosilca v odločanje. Organ je ob preizkusu procesnih predpostavk ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ je ugotovil, da niso podani niti razlogi za zavrženje zahteve niti razlogi, da bi odločil drugače ter izpodbijano odločbo nadomestil z novo.
Prosilec je v pritožbi navedel, da dokumenti, ki mu jih je posredoval organ, niso dokumenti, ki jih je zahteval. Organ je nato dne 18. 11. 2008 izdal odločbo št. 3512-4708/04 (347411), s katero je prosilčevo zahtevo v delu, ki se nanaša na elaborat po katerem je bila izvedena ureditev ceste s sredinsko zelenico, zadnjega 6. kareja parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje, z vsemi soglasji, tudi vseh lastnikov ob njej ter na urbanistično in drugo dokumentacijo, na katero se organ sklicuje v svojem dopisu št. 3512-4798/06 (319039) z dne 6. 6. 2007, v celoti zavrnil. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da je prosilec na Mestno občino Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora (OUP) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da želi pridobiti kopijo zapisnika komisije MOL iz junija 2006, ki je proučila vso dokumentacijo, ki se nanaša na ureditev javne ceste na parc. št. 1417/23 k.o. Dravlje, kopijo urbanistične in druge dokumentacije, na katero se sklicujeta navedena komisija in organ v svojem dopisu št. 3512-4798/06 (319039) z dne 6. 6. 2007, kopijo zazidalnega načrta za območje ŠS – 10, Draveljska gmajna iz leta 1977 in kopijo elaborata po katerem je bila izvedena ureditev ceste s sredinsko zelenico, zadnjega 6. kareja parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje.
Prosilcu je bila dne 12. 9. 2008, na podlagi njegove zahteve, poslana kopija Stališč komisije MOL št. 3512-4708/04 z dne 6. 7. 2006 in kot urbanistična dokumentacija kopija sprememb in dopolnitev prostorskih izvedbenih pogojev za plansko celoto Š4-Dravlje za območji urejanja ŠS 4/1 Dravlje del in ŠS 4/2 Draveljska gmajna v delu, ki se nanaša na območje urejanja SŠ 4/2 – Draveljska gmajna, m.e. 2B/5, v katerem se nahaja 6. kare. Dodana je bila opomba, da mu je bil zahtevani zazidalni načrt iz leta 1977 posredovan že 10. 1. 2005 ter da drugo dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, predstavljajo prosilčevi številni dopisi in odgovori nanje. Prosilec se na dopis ni odzval, zato je bil OUP prepričan, da je zadovoljen s prejeto dokumentacijo in pojasnilom. Prosilcu sta bila posredovana oba prostorska akta, ki predstavljata urbanistično dokumentacijo, ki jo zahteva. »Druga dokumentacija«, ki jo od organa zahteva prosilec, pri organu ne obstaja. Organ je prosilcu namreč pojasnil, da ostalo dokumentacijo predstavljajo dopisi prosilca ter odgovori organa nanje.
Tudi ostali dokumenti, katerih kopije zahteva prosilec, to je elaborat, po katerem je bila izvedena ureditev ceste s sredinsko zelenico, zadnjega 6. kareja parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje, z vsemi soglasji, tudi vseh lastnikov ob njej, so dokumenti, s katerimi OUP ne razpolaga. Kot je razvidno iz Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v soseski Draveljska gmajna št. 2883/77-I/KL z dne 5. 10. 1977, ki jo je prosilec priložil svojemu dopisu z dne 28. 6. 2005 kot dokaz njegovih navedb o poteku gradnje objektov v 6. kareju, je kot investitor nastopal Standard – invest. Dokumentacija za izvedbo del, vključno z zahtevanim elaboratom, soglasji in podobno, je po mnenju OUP verjetno nastajala pri tem investitorju. S podatkom, kje bi se lahko nahajala dokumentacija izpred več kot 30 let, ki jo je za potrebe izvedbe del izdelala omenjena pravna oseba, OUP ne razpolaga. Iz navedenega izhaja, da prosilec poleg dokumentov, ki jih je že prejel, od organa zahteva tudi dokumente, ki ne obstajajo ali pa ne izvirajo iz delovnega področja OUP, saj jih ni izdelal sam oziroma jih pridobil od drugih oseb. Organ z omenjenimi dokumenti tudi ne razpolaga in nikoli ni. Iz tega razloga je organ zahtevo prosilca v navedenem delu zavrnil.
Prosilec v pritožbi z dne 4. 12. 2008 navaja, da v celoti zavrača vsebino odločbe Mestne uprave, Mestne občine Ljubljana št. 3512-4708/04 (347411) z dne 18. 11. 2008. v pritožbi navaja, da organ ni odločil v skladu z vsebino zahteve prosilca ter podaja svoje mnenje v zvezi z obravnavano zahtevo. Prosilec v pritožbi navaja, da je zahteval:
- fotokopijo zapisnika, ki naj bi izkazoval proučitev urbanistične in druge dokumentacije v zadevi: Poseg v zemljišče št. 1417/23, k.o. Dravlje,
- fotokopijo zapisnika, ki naj bi izkazal ugotovitve o opravljenem terenskem ogledu v omenjeni zadevi ter
- fotokopijo celotne dokumentacije na podlagi katere je načelnik Oddelka za urbanizem Mestne uprave Mestne Občine Ljubljana v dopisu št. 3512-4798/06 (319039) z dne 6. 6. 2008 zapisal »Po našem mnenju gre za problem neurejenih medsoseskih odnosov na katere Mestna uprava nima vpliva. Glede na navedeno tudi Inšpektorat Mestne občine Ljubljana nima podlage za ukrepanje.«
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca glede obligacijsko pravnega vidika obravnavane zahteve, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje na izpodbijanje domnevnih nepravilnosti izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 5. 8. 2008. Prosilec je z zahtevo z dne 5. 8. 2008 namreč zahteval dokumente v zvezi s posegi v zemljišče parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje, na katere se sklicuje v pritožbi. Organ je z izpodbijano odločbo odločil v mejah zahteve prosilca z dne 5. 8. 2008 in tudi Pooblaščenec lahko preizkusi izpodbijano odločbo zgolj v mejah omenjene zahteve. Navedeni pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Ta del pritožbenih navedb je tako irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevani dokumenti obstajajo oziroma bi morali obstajati oziroma, da posredovani dokumenti niso dokumenti, ki jih je zahteval v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.
2. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Pooblaščenec je iz posredovane dokumentacije ugotovil, da je organ prosilcu poslal fotokopijo dokumenta z naslovom Stališča komisije do razrešitve pritožb g. Nečemarja in g. Reichmana« št. 3512-4708/04 z dne 6. 7. 2006 s seznamom in podpisi prisotnih. Iz dopisa je razvidno, da gre za zahtevano fotokopijo zapisnika komisije Mestne občine Ljubljana iz junija 2006 s seznamom in podpisi prisotnih, ki so proučili urbanistično in drugo dokumentacijo ter za zahtevano fotokopijo zapisnika o opravljenem ogledu na terenu (dejstva opažena na terenskem ogledu so zapisana v navedenem dokumentu št. 3512-4708/04 z dne 6. 7. 2006). Organ je prosilcu posredoval tudi fotokopijo urbanistične dokumentacije, in sicer kopijo sprememb in dopolnitev prostorskih izvedbenih pogojev za plansko celoto Š4-Dravlje za območji urejanja območji urejanja ŠS 4/1 Dravlje del in ŠS 4/2 Draveljska gmajna v delu, ki se nanaša na območje urejanja SŠ 4/2 – Draveljska gmajna, m.e. 2B/5, v katerem se nahaja 6. kare Ulice bratov Babnik. Fotokopijo zazidalnega načrta za območje ŠS – 10, Draveljska gmajna iz leta 1977 za območje faza 1a in 1b, naselja z morfološko oznako 2B75 je organ prosilcu posredoval že 10. 1. 2008, kar v svoji pritožbi priznava tudi prosilec (prvi odstavek 2. strani pritožbe). Organ je prosilcu v času trajanja postopka izčrpno obrazložil, nenazadnje tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da z ostalimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga oziroma da ti dokumenti sploh ne obstajajo. Organ je v obrazložitvi navedel, da je iz fotokopije Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v soseski Draveljska gmajna št. 2883/77-I/KL z dne 5. 10. 1977, ki jo je prosilec priložil svojemu dopisu z dne 28. 6. 2005 kot dokaz njegovih navedb o poteku gradnje objektov v 6. kareju, razvidno, da je kot investitor nastopal Standard – invest. Dokumentacija za izvedbo del, vključno z zahtevanim elaboratom, soglasji in podobno, je po mnenju OUP verjetno nastajala pri tem investitorju. S podatkom, kje bi se lahko nahajala dokumentacija izpred več kot 30 let, ki jo je za potrebe izvedbe del izdelala omenjena pravna oseba, OUP ne razpolaga. Organ z navedenim dokumentom ne razpolaga in tudi nikoli ni, morda dokument sploh ne obstaja, v vsakem primeru pa ne izvira iz delovnega področja OUP. OUP ga ni izdelal sam oziroma ga ni pridobil od drugih oseb. Prosilec, razen v delu v katerem v pritožbi ponovno zahteva navedeni dokument, tudi v ničemer ni izkazal, da upravičeno dvomi v to, da dokument res ne obstaja.
Prosilec je zahteval tudi fotokopijo celotne dokumentacije na podlagi katere je načelnik Oddelka za urbanizem Mestne uprave Mestne Občine Ljubljana zapisal »Po našem mnenju gre za problem neurejenih medsoseskih odnosov na katere Mestna uprava nima vpliva. Glede na navedeno tudi Inšpektorat Mestne občine Ljubljana nima podlage za ukrepanje.«. V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da je iz zapisanega v dopisu št. 3512-4798/06 (319039) z dne 6. 6. 2007 razvidno, da je navedeni zapis dejansko le mnenje uradne osebe, ki je dopis pisala. Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki jo v prvem odstavku 39. člena določa tudi Ustava Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 33/91 s spremembami; Ustava). Ta določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Navedeno pomeni, da ima posameznik pravico izraziti svoje mnenje o zadevi, ne da bi tako mnenje temeljilo na preverljivih dokazih ali obstoju konkretnih dokumentov. Ustava navedene pravice ne omejuje na osebe, ki niso uradne osebe, zato po mnenju Pooblaščenca tudi uradna oseba lahko svoje mnenje poda na način, kot je to storil mag. Miran Gajšek. To je lahko storil tudi na podlagi svojega poznavanja celotne zadeve in ni potrebno, da bi za to obstajala posebna dokumentacija. Nenazadnje iz navedenega dopisa niti ne izhaja, da bi se njegovo mnenje opiralo na kakšno posebej za ta namen izdelano dokumentacijo.
Ob vseh zgoraj navedenih dejstvih, Pooblaščenec ne vidi razloga, da organu ne bi verjel. Pooblaščenec verjame, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero v zvezi s konkretno zahtevo razpolaga. Pooblaščenec v konkretnem primeru tudi ni našel nobene pravne podlage, iz katere bi izhajala obveznost organa, da bi predmetne dokumente moral imeti. Pooblaščenec je tako iz zgoraj obrazloženih razlogov sledil navedbam organa v odločbi.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, upoštevaje 1. odst. 248. čl. ZUP, zaključil, da je pritožbo prosilca potrebno zavrniti, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, p.p. 25, 1001 Ljubljana, št. 3512-4708/04 (347411) z dne 18.11.2008 . Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka