Prosilka - UE Celje
+ -Številka: 021-164/2008
Kategorije: Osebni podatek, Avtorsko delo, Ali dokument obstaja
Številka: 021-164/2008
Datum: 28. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper molk in odločbo Upravne enote Celje, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje, št. 090-9/2008, z dne 17. 11. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba zoper odločbo organa št. 090-9/2008, z dne 17. 11. 2008, se zavrne.
2. Pritožbi zoper molk organa se delno ugodi.
3. Organ je dolžan prosilki v roku petnajstih (15) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz denacionalizacijske zadeve št. 36300-041/93:
a) Iz mape pod rimsko št. I ("Vloga + priloge po 62. členu ZDen"), označeno po mapah z zaporednimi arabskimi številkami:
1. Ovitek št. 1:
• Zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin z dne 13. 8. 1992, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani imena, priimke, naslove in kraj upravičencev;
- na drugi strani imena in priimke oseb, za katere se prilaga potrdilo o državljanstvu ter
- na zadnji strani imena in priimke podpisnikov.
2. Ovitek št. 3:
• Odločbo Občinskega ljudskega odbora Celje št. 04-33-20/59, z dne 2. 6. 1959, pri čemer mora na vseh straneh prekriti imena, priimke in kraje bivših lastnikov;
• Odločbo Občinskega ljudskega odbora Celje, št. 04-ŠE-41/1959, z dne 21. 9. 1960, pri čemer mora v I., II. in III. točki izreka prekriti ime, priimek in naslov lastnika;
• Sklep Okrajnega sodišča v Celju št. 589, z dne 11. 8. 1960, pri čemer mora prekriti:
- v uvodu ime, priimek in naslov lastnika ter
- v tretji vrstici 2. točke, pod rimsko številko II., ime in priimek.
3. Ovitek št. 7:
• Zemljiško knjižni izpisek za vl. št. 590 k. o. Celje (stara zemljiška knjiga, ki ni več v veljavi);
• Zemljiško knjižni izpisek za vl. št. 792 k. o. Celje, pri čemer mora prekriti na tretji strani ime, priimek in naslov plačnika občinske sodne takse;
• Prijavo Skupščini Občine Celje, z dne 7. 9. 1990, pri čemer mora prekriti vsa imena, priimke in naslove prijavitelja, lastnika in dedičev.
4. Ovitek št. 8:
• Potrdilo o stanju parcel za potrebe denacionalizacije št. 451-64/57-92, z dne 9. 3. 1992, s prilogo 1A, pri čemer mora prekriti ime, priimek, kraj in naslov upravičenca potrdila.
b) Iz mape pod rimsko št. II ("Postopek vračanja objekta na Stanetovi 17 in Gregorčičevi 4, Celje), označeno po mapah z zaporednimi arabskimi številkami:
1. Ovitek št. 10:
• pet Zapisnikov o ugotovitvi vrednosti poslovnega prostora za Stanetovo 17a, z dne 12. 11. 1993, pri čemer mora na vsakem zapisniku prekriti priimke in imena najemnikov, ki so fizične osebe, posamezne točke, skupaj točke ter celoten izračun vrednosti objekta;
• dva Zapisnika o ugotovitvi vrednosti poslovnega prostora za Stanetovo 17, z dne 9. 11. 1993, pri čemer mora na vsakem zapisniku prekriti posamezne točke, skupaj točke ter celoten izračun vrednosti objekta.
2. Ovitek št. 16:
• Predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP z dne 1. 3. 1993, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani priimke, imena in naslove predlagateljev;
- na tretji strani priimek in ime podpisnika.
3. Ovitek št. 17:
• Zapisnik o ustni obravnavi, št. 36300-041/93-5/VS, z dne 14. 1. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani v uvodu in obrazložitvi priimke, imena in naslove denacionaliziranega upravičenca in vlagateljev zahteve ter priimke in imena prisotnih na ustni obravnavi pod tč. 1, 2, 3, 4, 7, 8, 13 in 14;
- na drugi strani vrednost nepremičnin v SIT v času podržavljanja in sedanja vrednost;
• Vabilo na ustno obravnavo št. 36300-041/93-5/VS, z dne 4. 1. 1994, pri čemer mora prekriti:
- v drugi in tretji vrstici vabila ime in priimek denacionalizacijskega upravičenca ter
- priimke, imena in naslove vabljenih pod tč. 1, 2, 3, 4, 9, 10, 11, 12 in 13.
4. Ovitek št. 19:
• Začasni sklep Občine Celje, št. 36300-041/93, z dne 3. 2. 1994, pri čemer mora na prvi strani v prvi in drugi vrstici obrazložitve prekriti ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca.
5. Ovitek št. 21:
• dopis Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja, št. 36300-041/93-5/VS, z dne 27. 1. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani v zadevi imena, priimke in naslove vseh vlagateljev zahteve za denacionalizacijo ter v sklepu ime in priimek denacionalizacijskega upravičenca;
- na drugi strani (Priloga): v prvi in drugi vrstici prvega odstavka ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca, v tretjem odstavku zneske v SIT (4x) ter v drugi in tretji vrstici četrtega odstavka ime in priimek, datum rojstva, datum smrti ter podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
• dopis Skupščine Občine Celje, Izvršilni svet, št. 36300-041/93, z dne 16. 2. 1994, pri čemer mora prekrit ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca.
6. Ovitek št. 22:
• Poročilo Občine Celje, Komisije za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, poslovnih stavb, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, št. 36300/041/93, z dne 21. 2. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani:
o v prvi in drugi vrstici prvega odstavka (ki se začne z "Zahtevo za denacionalizacijo so vložili…") ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca;
o v drugem odstavku zneske v SIT (4x);
o v drugi, tretji in četrti vrstici četrtega odstavka: ime, priimek, datum rojstva, datum smrti ter podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
- na drugi strani Poročila:
o v drugi in tretji vrstici četrtega odstavka ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca;
o imena, priimke in naslove prejemnikov Poročila pod št. 1 do 4.
• dopis Občine Celje, št. 36300/041/93-5/VS, z dne 22. 2. 1994, pri čemer mora prekriti ime in priimek denacionalizacijskega upravičenca.
• dopis Javnega pravobranilstva Celje, št. N/DZ 9/94, z dne 2. 3. 1994, pri čemer mora prekriti v zadevi ime in priimek denacionalizacijskega upravičenca ter v peti in šesti vrstici besedila dopisa ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca.
7. Ovitek št. 23:
• Delno odločbo Občine Celje, Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja, št. 36300/041/93-5/VS, z dne 15. 3. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani:
o v uvodu odločbe: imena, priimke in naslove oseb, na zahtevo katerih je bila izdana Delna odločba;
o v 1. točki izreka: ime, priimek, datum rojstva, datum smrti in podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
o v 2. točki izreka: ime, priimek, datum rojstva, datum smrti in podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
- na drugi strani:
o v 4. točki izreka: ime, priimek, datum rojstva in naslov postavljenega skrbnika premoženja za posebni primer;
o v prvem odstavku obrazložitve ime, priimek in naslov denacionalizacijskega upravičenca;
o v četrtem odstavku obrazložitve zneske v SIT (4x);
- na tretji strani:
o v prvem odstavku: ime, priimek, datum rojstva, datum smrti in podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
- na četrti strani: imena, priimke in naslove prejemnikov Delne odločbe pod št. 1 do 4.
• Sklep Temeljnega sodišča v Celju, Dn. št. 1306/94, z dne 6. 4. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani:
o v 21. do 24. ter 28. vrstici: imena, priimke, letnice rojstva in naslove lastnikov nepremičnin;
o v 10. vrstici točke 1.a: priimek, ime, datum rojstva in datum smrti lastnika;
- na drugi strani:
o v 6. vrstici 1.b točke: priimek, ime, datum rojstva in datum smrti lastnika;
o v 4. vrstici 2. točke: priimek, ime, datum rojstva in datum smrti lastnika;
o priimke, imena in naslove prejemnikov Sklepa pod točko 1. do 4.
8. Ovitek št. 24:
• Delno odločbo Občine Celje, Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja, št. 36300/041/93, z dne 29. 3. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani:
o v uvodu odločbe: imena, priimke in naslove oseb, na zahtevo katerih je bila izdana Delna odločba;
o v peti in šesti vrstici prvega odstavka izreka: ime in priimek, datum rojstva, datum smrti in podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
o v drugi in tretji vrstici tretjega odstavka izreka: ime in priimek, datum rojstva in naslov postavljenega skrbnika za posebni primer;
o v prvi in drugi vrstici obrazložitve: ime in priimek ter naslov denacionalizacijskega upravičenca;
- na drugi strani:
o v šestem odstavku: ime in priimek, datum rojstva, datum smrti in podatek o državljanstvu denacionalizacijskega upravičenca;
- na tretji strani: priimke, imena in naslove prejemnikov Delne odločbe pod točko 1. do 4.
- na vročilnici: priimek prejemnika.
• Sklep Temeljnega sodišča v Celju Dn. št. 1584/94-B, z dne 12. 5. 1994, pri čemer mora prekriti:
- na prvi strani:
o v 17. vrstici prvega odstavka: priimek in ime, datum rojstva in datum smrti upravičenca;
o v 6. in 7. vrstici a. točke: priimek in ime, datum rojstva in datum smrti upravičenca;
o v 4. in 5. vrstici b. točke: priimek in ime, datum rojstva in datum smrti upravičenca;
- na drugi strani: priimke, imena in naslove prejemnikov pod točko 2. in 3.
4. Del zahteve prosilke z dne 23. 7. 2008, ki se nanaša na posredovanje kopij cenitvenih poročil in izvedenskih mnenj v ovitku št. 11, 12, 13 in 15, se zavrne.
5. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 23. 7. 2008 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala fotokopije vseh dokumentov, ki se nanašajo na postopek nacionalizacije in denacionalizacije Kavarne … v Celju, Stanetova 17, oziroma poslovnih prostorov. Prosilka je navedla, da iz celotnega postopka izhaja, da denacionalizacijski upravičenec …… ni bil edini upravičenec za vračilo nacionaliziranega imetja, saj bi bilo potrebno sam objekt obravnavati kot dve samostojni celoti; eno naj bi bila namreč zgornja nadstropja s stanovanji, drugo pa spodnji poslovni prostori s kavarno, katere lastnica naj bi bila babica prosilke. Navedeno izhaja tudi iz odločbe Občine Celje, št. 36300-041/93, z dne 15. 3. 1994, in nekaterih drugih dokumentov, kot je delna odločba UE Celje št. 36300/041/93, na podlagi katere je Okrajno sodišče Celje, pod opr. št. D 57/95 izdalo dodatni sklep o dedovanju. Prosilka je še zapisala, da od organa pričakuje, da ji bo izročil dokumente in vse priloge, iz katerih bo razvidno, kako je potekala nacionalizacija oziroma denacionalizacija in na podlagi katerih dokumentov je upravni organ odločil o denacionalizaciji in zmotnemu vračilu upravičencu ……..
Dne 15. 9. 2008 je prosilka v prostorih Pooblaščenca vložila pritožbo zaradi molka organa (uradni zaznamek št. 0900-207/2008/1), ker ji organ ni odgovoril na njen dopis z dne 23. 7. 2008, na podlagi katerega je zahtevala fotokopije dokumentov v zvezi z nacionalizacijo in denacionalizacijo. Prosilka je še povedala, da jo je organ le pozval na ustni pogovor (vpogled) v mesecu avgustu 2008; fotokopij ni prejela, zapisnik ali uradni zaznamek o obisku naj ne bi nastal.
Pooblaščenec je dne 17. 9. 2008 organu skladno z 255. členom ZUP poslal poziv zaradi molka organa. Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom št. 090-9/2008, z dne 22. 9. 2008. V zvezi z domnevnim molkom organa po zahtevi prosilke z dne 23. 7. 2008 je organ zapisal, da je z vabilom št. 090-9/2008, z dne 30. 7. 2008, prosilko povabil, da se osebno zglasi pri organu, kjer ji bo omogočen vpogled in fotokopiranje listin iz spisa. Prosilka se je vabilu odzvala dne 14. 8. 2008 in v prisotnosti uradne osebe ji je bil omogočen vpogled v upravni denacionalizacijski spis št. 363-41/93 – denacionalizacija ….. in vročena fotokopija odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-ŠE-41/1959, z dne 21. 9. 1960. Pri tem je bil sestavljen uradni zaznamek št. 090-9/2008, z dne 14. 8. 2008.
Prosilka je dne 20. 10. 2008 pri organu vložila pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ in v svoji vlogi navedla, da informacije, ki jih je organ posredoval na podlagi njene zahteve z dne 23. 7. 2008, niso informacije, ki jih je navedla v zahtevi. Prosilka je zapisala, da predvsem meni, da bi ji organ moral posredovati dokument, iz katerega bi bilo razvidno, kako je prešla lastninska pravica Kavarne … na gospoda …..
Dne 21. 10. 2008 je organ z dopisom št. 090-9/2008-7 (0366) Pooblaščencu odstopil v reševanje pritožbo prosilke s celotno dokumentacijo (upravnim denacionalizacijskim spisom, ki se vodi pod št. 363-41/93). Po telefonskem pozivu Pooblaščenca (uradni zaznamek št. 090-2007/2008/7, z dne 12. 11. 2008), da je organ še vedno v molku, ker ni izdal odločbe v skladu z ZDIJZ, je organ izdal odločbo št. 090-9/2008 (0366), z dne 17. 11. 2008, s katero je zavrnil zahtevo prosilke. Organ je v zvezi s postopkom, ki teče od zahteve prosilke z dne 23. 7. 2008, ponovil navedbe z odgovora Pooblaščencu št. 090-9/2008, z dne 22. 9. 2008, da je prosilko povabil na vpogled upravnega denacionalizacijskega spisa št. 36300-041/93 – denacionalizacija ….. in ji vročil fotokopijo odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-ŠE-41/1959 z dne 21. 9. 1960. Organ je poudaril, da je to edina nacionalizacijska odločba, s katero organ razpolaga. Organ je ugotovil, da med celotno spisovno dokumentacijo navedenega upravnega spisa ne razpolaga z odločbo o nacionalizaciji, ki bi se glasila konkretno na nacionalizacijo Kavarne … Celje oz. na prejšnjo lastnico … (za katero prosilka vztraja, da je bila lastnica omenjene kavarne). Odločbi, s katero organ razpolaga, sta odločba OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-33-20/59 z dne 2. 6. 1959 ter odločba OLO Celje, Komisije za nacionalizacijo št. 04-ŠE-41/1959 z dne 21. 9. 1960. Na podlagi navedenih odločb je bil nacionaliziran objekt, stoječ v Celju, na Stanetovi 17 in 17a, prejšnjemu lastniku in razlaščencu ….. Organ je še dodal, da je edini dokument v celotnem upravnem denacionalizacijskem spisu št. 363-41/93, kjer je navedeno ime …, historični zemljiško knjižni izpisek za vl. št. 590, k.o. Celje, iz katerega je razvidno, da je ….. na predmetni nepremičnini pridobila lastninsko pravico leta 1931 s kupoprodajno pogodbo. Le-to pa je na podlagi notarske poravnave z dne 30. 5. 1938 prenesla na …... Pokojni upravičenec ….. je lastninsko pravico na predmetni nepremičnini pridobil na podlagi kupne pogodbe z dne 24. 3. 1939, najprej do ½ celote (lastnica druge polovice je istega leta postala ……), dne 26. 10. 1944 pa je pridobil lastninsko pravico še na preostali ½ celote. Organ je zaradi navedenih razlogov in načina opredelitve informacije javnega značaja v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ zapisal, da ne razpolaga z dokumentom v obliki, kot to zahteva prosilka, zato je zahtevo prosilke zavrnil.
Prosilka je dne 30. 11. 2008 pri Pooblaščencu vložila pritožbo na odločbo Upravne enote Celje in zapisala, da družina ….. nikoli ni bila lastnik te nepremičnine, ampak samo stanovanj v zgornjih nadstropjih. Prosilka je zato ponovno zapisala, da želi vpogled v dokument, iz katerega bi bilo razvidno, kako je prešla lastninska pravica Kavarne na ……
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-164/2008/1 z dne 24. 12. 2008 skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil pritožbo prosilke organu prve stopnje, saj je bila pritožba prosilke naslovljena neposredno nanj in ne na organ prve stopnje. Po opravljenem preizkusu pritožbe v zadevi dostopa do informacij javnega značaja je organ odstopil zadevo v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ z izpodbijano odločbo odločil le o zahtevi prosilke z dne 11. 4. 2008, v kateri je zahtevala fotokopijo odločbe o nacionalizaciji Kavarne … v Celju, Stanetova 17, ne pa tudi o zahtevi z dne 23. 7. 2008, dopolnjeni dne 20. 10. 2008, ko je zahtevala fotokopije vseh dokumentov, ki se nanašajo na postopek nacionalizacije in denacionalizacije Kavarne … v Celju, Stanetova 17, oziroma poslovnih prostorov, vključno s fotokopijo dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kako je prešla lastninska pravica za Kavarno ….. Glede na navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilke obravnaval kot pritožbo zoper molk organa glede zahtev prosilke z dne 23. 7. 2008 in 20. 10. 2008 in pritožbo zoper odločbo organa št. 090-9/2008, z dne 17. 11. 2008 ter odločil z eno odločbo.
I. Pritožba zoper molk organa
V tem delu Pooblaščenec odloča o zahtevi prosilke z dne 23. 7. 2008, dopolnjeni dne 20. 10. 2008, ko je zahtevala fotokopije vseh dokumentov, ki se nanašajo na postopek nacionalizacije in denacionalizacije Kavarne … v Celju, Stanetova 17, oziroma poslovnih prostorov, vključno s fotokopijo dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kako je prešla lastninska pravica za Kavarno …. in glede katere je organ v molku.
1. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Upravna enota, kot državni organ, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Enako izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/2005 - uradno prečiščeno besedilo), ki upravne enote uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citirane določbe izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le - ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja, pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatke, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Za obravnavo pritožbe zoper molk organa in torej določitve, ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri pogoje za določitev informacije javnega značaja, je Pooblaščenec od organa prejel upravni spis št. 36300-041/93. Pooblaščenec kot pritožbeni organ namreč mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilka zahtevala.
Pri pregledu zadeve organa št. 36300-041/93 je Pooblaščenec ugotovil, da vsebuje dokumente, ki se nanašajo na postopek nacionalizacije in denacionalizacije Kavarne … v Celju, Stanetova 17, oziroma poslovnih prostorov ter dokument, iz katerega je razvidno, kako je prešla lastninska pravica za Kavarno …….. ter hkrati dokumente, ki se nanašajo na stanovanjske prostore. Slednji niso predmet zahteve prosilke, zato jih Pooblaščenec tudi ni obravnaval. Dokument, iz katerega je razvidno, kako je prešla lastninska pravica za Kavarno ……, predstavlja historični zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. 590, k. o. Celje. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumentov, ki so v posesti organa. Gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in ki se nahajajo v pisni obliki, obenem pa tudi izvirajo iz delovnega področja organa, saj so nastali v zvezi z izvajanjem nalog iz 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, s spremembami in dopolnitvami), torej v postopku odločanja o denacionalizaciji.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, je bilo potrebno še ugotoviti, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ se pri zavrnitvi zahteve prosilke ni skliceval na nobeno od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, po katerem mora pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
2. Dostop do informacij, ki predstavljajo varovano avtorsko delo
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Pooblaščenec ugotavlja, da se med dokumenti, ki se nanašajo na postopek nacionalizacije in denacionalizacije Kavarne … v Celju, Stanetova 17, katerih kopije je zahtevala prosilka, nahajajo tudi štiri izvedenska mnenja oziroma cenitvena poročila. Pooblaščenec je navedene dokumente najprej preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela.
Predpostavke, ki jih je potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Avtorsko delo je delo človekovega intelekta, gre za intelektualno stvaritev. Hkrati intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so znanost, književnost ali umetnost. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
ZASP v 5. členu našteva tipe avtorskih del. V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Omenjena štiri izvedenska mnenja oziroma cenitvena poročila so strokovna (izvedenska) mnenja oziroma študije, ki temeljijo na (ekonomski) znanosti in znanju avtorja dokumenta. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani dokumenti izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti zadostno mero individualnosti, saj vsebujejo razlage, predloge, mnenja in oceno tržne vrednosti, ki so kot take nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela.
Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma, da štiri cenitvena poročila oziroma izvedenska mnenja, predstavljajo avtorsko delo. Ker je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo (cenitvena poročila oziroma izvedenska mnenja) v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ vpogled, prosilka pa je zahtevala izrecno kopije, se zahteva prosilke v tem delu zavrne.
Glede na navedeno je Pooblaščenec o tem delu zahteve prosilke odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Nevarovani osebni podatki
Iz zahtevanih dokumentov je razvidno, da vsebujejo osebne podatke oseb, zaposlenih na občini, upravni enoti in sodišču (npr. načelnik, zapisnikar, uradna oseba, itd.) ter osebne podatke odvetnikov in sodnikov, vse povezane z opravljanjem njihovega dela.
Glede osebnih podatkov oseb, zaposlenih v javnem sektorju, javnih uslužbencev, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da imajo javni uslužbenci bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007-uradno prečiščeno besedilo, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A in 69/2008-ZZavar-E; v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodijo tudi zaposleni na občini in upravni enoti.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da je funkcija sodnikov trajna in so voljeni s strani državnega zbora na predlog sodnega sveta. Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo in 120/2008 Odl.US: U-I-159/08-1), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002 z vsemi spremembami in dopolnitvami), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo,
Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena, priimki in naslovi odvetnikov. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.ius-software.si/seznami/default.htm), v zahtevanih dokumentih pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 z vsemi spremembami in dopolnitvami) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.
Upoštevaje navedeno, osebni podatki javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev ter odvetnikov v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja varstvo podatkov o naslovu, parcelnih številkah, katastrski občini in velikosti parcel, ter ugotavlja, da ti podatki, tudi brez podatkov o identiteti lastnika, lahko predstavljajo osebne podatke. S pomočjo parcelne številke in podatkov, objavljenih v zemljiški knjigi, je mogoče priti do podatkov o posameznikih, ki so lastniki določenih parcel. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1-UPB1. Iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1) namreč izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 4. člen ZZK-1 določa, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Prvi odstavek 13. člena ZZK-1 pravi, da se lastninska pravica, kot stvarna pravica na nepremičninah, vpiše v zemljiško knjigo. Med drugim je v 24. členu ZZK-1 določeno, da se o imetniku pravice, ki je fizična oseba, vpišejo naslednji podatki:
- ime in priimek,
- enotna matična številka občana (EMŠO),
- naslov stalnega prebivališča.
Upoštevaje vse navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1-UPB1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V kolikor torej prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1-UPB1. Zaradi varstva zasebnosti v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik, lahko pa posameznik za določeno parcelo, pogleda v zemljiško knjigo in ugotovi, kdo je lastnik parcele. Pooblaščenec pri tem poudarja, da je pri presoji informacije javnega značaja potrebno izhajati iz standarda »erga omnes«, kar pomeni, da je standard določenosti in določljivosti treba presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb (npr. prosilke), katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se podatki nanašajo. Glede na navedeno tudi podatki o parcelni številki in katastrski občini niso varovani podatki.
Osebni podatki, katerih razkritje ni dopustno (varovani osebni podatki)
Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine zahtevanih dokumentov in zgoraj citiranih določb ZVOP-1-UPB1 ugotovil, da dokumenti vsebujejo osebne podatke drugih oseb (to je oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji, odvetniki), in sicer osebne podatke lastnikov določene nepremičnine ali najemnikov ter drugih oseb. Na tem mestu Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1-UPB1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe, pri čemer bi bilo v zadevi dostopa do informacije javnega značaja napačno, če bi bila zmožnost identifikacije osebe zožena le na določen (ozek) krog ljudi na geografskem teritoriju organa ali povezanih z določeno nepremičnino.
V konkretnem primeru gre torej za dokumente glede nacionalizacije oz. denacionalizacije, ki se nanaša na konkretno nepremičnino na geografskem področju organa. Glede na predhodno predstavljene ugotovitve in zakonska določila je Pooblaščenec ugotovil, da podatki v zahtevanih dokumentih, kot so ime, priimek, naslov, datum rojstva, datum smrti, podatek o državljanstvu lastnikov ali najemnikov točno določene nepremičnine in denacionalizacijskih upravičencev ter ostali podatki (zneski in izračuni vrednosti nepremičnine v času podržavljanja in sedanja vrednost, ki razkrivajo premoženjsko stanje posameznika), ki se nanašajo na posameznika oziroma določljivo fizično osebo, niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki morajo ostati varovani v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (3. člen ZVOP-1-UPB1), ker niso nujno potrebni za uresničevanje načela javnosti. Našteti podatki zato po svoji vsebini niso informacija javnega značaja, pač pa so izjema od prosto dostopnih informacij.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da v prejšnjem odstavku navedeni podatki, predstavljajo osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec naprej presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. člen ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način, kot izhaja iz izreka te odločbe, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
4. Sklepno
Molk organa se v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi. To pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena, kot je razvidno iz 2. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP o zahtevi prosilke z dne 23. 7. 2008, dopolnjeni dne 20. 10. 2008, odločil, kot izhaja iz 2., 3. in 4. točke izreka te odločbe.
II. Pritožba zoper odločbo organa št. 090-9/2008, z dne 17. 11. 2008
Iz obrazložitve odločbe organa št. 090-9/2008, z dne 17. 11. 2008, je razvidno, da je organ odločal le o zahtevku prosilke z dne 11. 4. 2008, v katerem je zahtevala fotokopijo odločbe o nacionalizaciji Kavarne … v Celju, Stanetova 17. Zahtevo prosilke je organ zavrnil z obrazložitvijo, da organ ne razpolaga z odločbo o nacionalizaciji, ki bi glasila konkretno na nacionalizacijo Kavarne … Celje oz. na prejšnjo lastnico ….
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka želela kopijo odločbe, ki se izrecno glasi »odločba o nacionalizaciji Kavarne … v Celju, Stanetova 17«. V ugotovitvenem postopku je Pooblaščenec moral preveriti, ali zahtevani dokument z naslovom »odločba o nacionalizaciji Kavarne … v Celju, Stanetova 17« ali podobno sploh obstaja.
Pri pregledu dokumentov zadeve št. 36300-041/93 je Pooblaščenec ugotovil, da zadeva ne vsebuje dokumenta, ki bi se izrecno glasil »odločba o nacionalizaciji Kavarne … v Celju, Stanetova 17« ali podobno. Pooblaščenec prav tako ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj je odprt za sodelovanje s prosilko, kar je razvidno iz celotne korespondence med organom in prosilko. Organ je namreč prosilki posredoval že marsikateri dokument ali ji omogočil vpogled. Nadalje pa Pooblaščenec še ugotavlja, da je zahteva prosilke z dne 11. 4. 2008 podobna, če ne celo enaka, zahtevi prosilke z dne 6. 7. 2007, v kateri je zahtevala fotokopijo denacionalizacijske odločbe za restavracijo … v Celju, Stanetova ulica 17, izdano na ime … O slednji je Pooblaščenec odločil z odločbo št. 021-71/2008/1, z dne 8. 7. 2008, s katero je zahtevo zavrnil iz razloga neobstoja dokumenta. Glede na dejstvo, da se zahtevani dokument nanaša na nacionalizacijo premoženja, ki je potekala v prejšnjem stoletju, ni nobenega dvoma, da bi zahtevani dokument nastal še po izdaji odločbe Pooblaščenca št. 021-71/2008/1, z dne 8. 7. 2008.
Glede na navedeno ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga in zato ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot kriterij materializirane oblike. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ in se pritožba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor zoper odločbo Upravne enote Celje, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje, št. 090-9/2008, z dne 17. 11. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper drugo, tretjo in četrto točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka