Prosilec - CUDV Draga
+ -Številka: 021-155/2008
Kategorije:
Številka: 021-155/2008/
Datum:
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 12. 2008 (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, Draga 1, 1292 Ig, (v nadaljevanju organ), številka 021-6/2008 (4) z dne 20. 11. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Sklep organa, št. 021-6/2008 (4) z dne 20. 11. 2008, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po prejemu te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je z vlogo z dne 23. 10. 2008 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval, da mu posreduje datoteko z obrazci (z listi od 1 do 8), navedeno v dopisu MDDSZ št. 0075-3/2008 v zvezi s kalkulacijo cen in tekstualno navodilo za izpolnjevanje teh elektronskih obrazcev ter izpolnjene obrazce (za organ in njegove enote) v elektronski obliki, ki jih je organ – kot so zahtevali v navedenem dopisu – posredoval ministrstvu do 16. 1. 2008.
Organ je prosilcu sprva odgovoril z dopisom z dne 28. 10. 2008, s katerim mu je posredoval datoteko z neizpolnjenimi obrazci (z listi od 1-8), navedeno v dopisu MDDSZ št. 0075-3/2008, in v katerem je med drugim navedel, da mu tekstualnih navodil za izpolnjevanje obrazcev ne pore posredovati, ker z njimi ne razpolaga. Organ je v navedenem dopisu navedel še, da zahteva prosilca z dne 23. 20. 2008 predstavlja novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo bo obravnaval v roku in po postopku, ki sta določena v ZDIJZ za obravnavo nove zahteve.
Organ je dne 20. 11. 2008 izdal sklep št. 021-6/2008 (4), s katerim je zahtevo prosilca v celoti zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da je ugotovil, da je zahtevani dokument že predmet zahteve, ki se vodi v postopku reševanja pritožbe prosilca pred Pooblaščencem, pod št. 021-62/2008, saj je zahtevani izpolnjeni obrazec tudi predmet navedenega postopka. Organ je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ugotovil, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, zaradi česar je zahtevo prosilca zavrgel.
Dne 9. 12. 2008 je organ prejel pritožbo prosilca zoper sklep, št. 021-6/2008 (4) z dne 20. 11. 2008, v kateri je prosilec navedel, da je organ v odgovoru na njegovo zahtevo z dne 23. 10. 2008, ki mu ga je posredoval dne 28. 10. 2008, zapisal: »navedena zahteva oz. informacija javnega značaja … predstavlja novo zahtevo do dostopa do informacij javnega značaja in je organ ne more obravnavati v okviru tega zahtevka, zato vas organ na tem mestu obvešča, da bo to zahtevo obravnaval v roku in po postopku, ki sta določena v ZDIJZ za obravnavo nove zahteve«. V nadaljevanju pritožbe je prosilec navedel, da se z navedbami organa v izpodbijanem sklepu ne strinja, kar je oprl na dejstvo, da so bile njegove zahteve posredovane v pisni obliki in je njihovo vsebino moč preveriti. Prosilec je navedel, da zahteve za dostop do obravnavanega dokumenta tedaj, t.j. dne 7. 2. 2008 in 13. 4. 2008, sploh ni mogel zastaviti, saj je za obstoj takšne preglednice izvedel prav iz dopisa organa z dne 23. 10. 2008. Na koncu pritožbe je prosilec navedel še vprašanje, zakaj ga organ ni o tem obvestil že v svojem odgovoru dne 28. 10. 2008, če je menil, da je njegova zahteva del prejšnjih zahtev.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 021-6/2008 (5) z dne 10. 12. 2008, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje. V dopisu je organ navedel, da je dne 10. 11. 2008 prejel poziv Pooblaščenca za dostavo dokumentov v zadevi reševanja pritožbe po ZDIJZ, št. 021-62/2008/16, v kateri je bil pritožnik prosilec. Z navedenim pozivom je Pooblaščenec zahteval, da mu organ posreduje izpolnjene obrazce, ki jih je organ posredoval Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve kot odgovor na dopis, št. 0075-3/2008 z dne 11. 1. 2007, ki je identična zahtevi o dostopu do informacij javnega značaja pritožnika z dne 23. 10. 2008 (torej kasnejšega datuma). Organ je navedel še, da je bila navedena dokumentacija vročena Pooblaščencu dne 14. 11. 2008, in sicer s pojasnilom, da gre pri posredovani dokumentaciji zgolj za delovno gradivo in da cene, ki so v dokumentaciji navedene, ne predstavljajo potrjenih cen Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zaradi česar bi vlagatelj zahteve na podlagi te dokumentacije pridobil napačne informacije, ki ne predstavljajo temelja za izračun. Dopisu je organ med drugim priložil vso dokumentacijo v zvezi z reševanjem obravnavane zahteve, med drugim tudi fotokopijo odgovora na poziv Pooblaščenca v zvezi s pritožbo, ki se vodi pod št. 021-62/2008.
Dne 7. 1. 2009 je Pooblaščenec prejel dopis prosilca, v katerem je med drugim navedel, da elektronska preglednica, ki je predmet zahteve prosilca, vsebuje naslednje delovne liste:
- Pregled
- Osnovni podatki
- Stanovanjske skupine
- BE 1 skupaj
- BE 1
- BE 1(2)
- .....
- BE 1(6)
- BE 2- 16 ur
- BE 2 – 16 ur (2)
- Zavod 24 ur
- Zavod 16 ur
V nadaljevanju je prosilec navedel, da je na podlagi odločbe Pooblaščenca, št. 021-62/2008 z dne 16. 12. 2008, prejel kopiji zadnjih dveh delovnih listov iz navedenega spiska, in sicer tabeli ''zavod 24 ur'' in ''zavod 16 ur''. Da bi bilo zahtevi prosilca v obravnavanem primeru ustreženo v celoti, bi mu moral zavod posredovati še kopije drugih delovnih listov preglednice, predvsem tiste za bivalne enote. CUDV Draga je po navedbah prosilca januarja 2008 imel vsaj dve bivalni enoti: BE Barje in BE Ribnica. Tretja enota BE Vižmarje je začela obratovati maja 2008. Prosilec zato vztraja pri svoji zahtevi.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe
ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do informacij javnega značaja in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. 1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V obravnavanem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na organ, ki je javni socialno varstveni zavod, ustanovljen s sklepom Vlade Republike Slovenije, št. 022-03/93-14/1-8 z dne 27. 5. 1993, na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami) in 131. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, s spremembami in dopolnitvami). Določba 3. člena statuta organa določa, da organ kot osnovno dejavnost izvaja dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami, ki so z zakonom določene kot javna služba. Ustanovitelj organa je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. Iz navedenega sledi, da je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so skladno s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanci za dostop do informacij javnega značaja.
Prosilec se pritožuje zoper sklep o zavrženju zahteve, ker se ne strinja s trditvijo organa v izpodbijanem sklepu, iz katere izhaja, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek in je zato zahtevo prosilca potrebno zavreči.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Sklep o zavrženju zahteve na področju dostopa do informacij javnega značaja
Splošna pravna podlaga za izdajo sklepa o zavrženju zahteve je urejena v prvem odstavku 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže:
1. če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva;
2. če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka;
3. če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku;
4. če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
V upravnem postopku se skladno s 67. in 129. členom ZUP opravi predhodni preizkus zahteve stranke za uvedbo upravnega postopka z namenom, da se preveri, če so izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek postopka. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, se pristojni organ ne spušča v meritorno presojo o utemeljenosti postavljene zahteve, temveč zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati (začeti postopka), zahtevo zavrže. Pooblaščenec pa pri tem opozarja, da je pri uporabi navedenih členov v postopku z zahtevo za dostop do informacij potrebna skrajna previdnost, da se zavračanje quasi identičnih zahtev v praksi ne sprevrže v arbitrarno »znebitev« neprijetnih zahtev (več v Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 199 in 200).
ZDIJZ zavrženje zahteve ureja v 19. členu, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ.
2. 1. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti.
Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje.
ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri temeljitem poznavanju dela organa in posledično pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.
2. 2. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če slednja ne vsebuje vseh obveznih vsebin, določenih v 17. členu ZDIJZ ter če zahteva tudi po pozivu za dopolnitev v skladu z 18. členom ZDIJZ ni bila dopolnjena ali tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev in je zato ni mogoče obravnavati. Pooblaščenec pri tem poudarja, da iz drugega odstavka 18. člena ZDIJZ obenem izhaja, da je organ dolžan prosilcu pri dopolnitvi zahteve nuditi ustrezno pomoč. Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek, kot to določa prvi odstavek 22. člena ZDIJZ. Naslednji odstavek navedenega člena pa določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno ali v celoti zavrne. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da mora organ, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu.
3. Presoja vsebine zahteve za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru
3.1. Formalne sestavine
Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 17. člen ZDIJZ, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca v obravnavanem primeru vsebuje:
- navedbo naslovnega organa kot zavezanca po ZDIJZ,
- prosilčevo osebno ime skupaj s kontaktnim naslovom,
- opredelitev informacije, s katero se prosilec želi seznaniti, in sicer v drugem odstavku zahteve,
- način seznanitve, in sicer prosilec zahteva posredovanje v elektronski obliki.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 23. 10. 2008 vsebuje vse zakonsko določene sestavine.
3.2. Ali se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek?
Upravna zadeva je v 2. členu ZUP opredeljena kot odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. ZDIJZ ureja poseben upravni postopek, v katerem se odloča o pravici dostopa do informacij javnega značaja. Skladno z navedenim je odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja upravna zadeva.
V konkretnem pritožbenem postopku je potrebno poudariti, da gre za isto upravno zadevo, če gre v dveh ali več postopkih za isto dejansko in pravno stanje ter če gre za iste stranke in organe. Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za isto pravno stanje, isto stranko in isti organ, ne gre pa za isto dejansko stanje, kar podrobneje utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.
Organ se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in v dopisu, št. 021-6/2008 (5) z dne 10. 12. 2008, skliceval na četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP in zatrjeval, da je zahtevani dokument že predmet zahteve prosilca, ki se trenutno obravnava v pritožbenem postopku pri Pooblaščencu, in sicer pod št. 021-62/2008.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje vsebino zahtev prosilca, ki sta bili obravnavani v pritožbenem postopku, na katerega se sklicuje organ, in glede katerih organ zatrjuje, da gre za isto upravno zadevo. Predmet prve zahteve, ki jo je prosilec naslovil na organ dne 13. 4. 2008, so bile naslednje informacije:
- število oskrbovancev doma Škofljica po kategorijah motnje (oskrbe), in sicer število oskrbovancev doma z zmerno motnjo, število oskrbovancev doma s težjo motnjo, število oskrbovancev doma s težko motnjo, število oskrbovancev doma z več motnjami;
- število varovancev – po delovnih enotah organa oz. programih/storitvah (specificirano glede na starostni status oskrbovanca: otrok/odrasel, glede na stopnjo motnje (invalidnosti), glede na vključenost v program usposabljanja oz. storitev VDC), stanje na dan 31. 12. 2007;
- število delavcev različnih poklicnih profilov – po delovnih enotah organa, realizacija na dan 31. 12. 2007 in načrt za leto 2008 (vsebinsko enak tabelarni pregled, kakršnega je organ vsa leta do zdaj objavljal v letnih poročilih o delu in v letnih delovnih načrtih).
Predmet druge zahteve, ki jo je prosilec naslovil na organ dne 7. 2. 2008, pa so bile naslednje informacije:
- število varovancev v domu Škofljica dne 1. 1. 2008, posebej po kategorijah motnje (zmerna, težja, težka in več motenj);
- število varuhinj v domu Škofljica dne 1. 1. 2008;
- število medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov v domu Škofljica dne 1. 1. 2008;
- število varovancev doma Škofljica, ki so dodatno v VDC – po kategorijah motnje.
Upoštevaje vsebino v prejšnjem odstavku navedenih zahtev Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec v nobeni izmed njih ni izrecno zahteval dokumentov, ki so predmet zahteve z dne 23. 10. 2008. Iz navedenega izhaja, da postopek odločanja o zahtevah prosilca z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008 ter postopek odločanja o zahtevi prosilca z dne 23. 10. 2008 nikakor ne predstavljata iste upravne zadeve, ker temeljita na vsebinsko povsem različnih zahtevah, torej dejansko stanje v upravnih zadevah, katerih predmet so navedene zahteve, ni isto.
Pri tem Pooblaščenec pripominja, da dejstvo, da se informacije, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 23. 10. 2008, nahajajo tudi v dokumentih, ki jih je prosilec zahteval v zahtevah z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008, ni razlog, na katerem bi lahko temeljil izpodbijani sklep organa. Prosilec je zahtevi z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008 namreč oblikoval zelo splošno in ni zahteval točno določenih dokumentov, kar skladno s točko 2.1. obrazložitve te odločbe tudi ni obveznost prosilca. Dovolj je namreč že, da zahteva prosilca dosega zadostno mero določnosti, tako da omogoča organu identifikacijo dokumentov, ki bi vsebovali zahtevane informacije ter da so zahtevani dokumenti po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati, če organ z njimi razpolaga. Identifikacija dokumenta na podlagi zahteve prosilca pa je naloga organa, kar je natančneje opredeljeno že v točki 2.2. obrazložitve te odločbe. Ravno zaradi splošne formulacije zahtev prosilca z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008 ni mogoče trditi, da je prosilec že z navedenima zahtevama zahteval dostop do datoteke z obrazci (z listi od 1 do 8), navedene v dopisu MDDSZ št. 0075-3/2008, v zvezi s kalkulacijo cen in do tekstualnega navodila za izpolnjevanje teh elektronskih obrazcev ter izpolnjenih obrazcev (za organ in njegove enote) v elektronski obliki, ki jih je organ – kot so zahtevali v navedenem dopisu – posredoval ministrstvu do 16. 1. 2008.
Gotovost Pooblaščenca, da v obravnavanem primeru zahteve ni mogoče zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, potrjuje tudi navedba prosilca v pritožbi zoper izpodbijani sklep, iz katere izhaja, da zahteve za dostop do obravnavanih dokumentov dne 7. 2. 2008 in dne 13. 4. 2008 sploh ni mogel zastaviti, saj je za obstoj takšne preglednice izvedel šele iz dopisa organa z dne 23. 10. 2008. To pomeni, da prosilec v trenutku, ko je podal ti dve zahtevi, ni mogel imeti in tudi ni imel v mislih dokumentov, ki jih je kasneje zahteval v zahtevi z dne 23. 10. 2008. Pooblaščenec pri tem poudarja, da dejstvo, da se je kasneje v pritožbenem postopku, v katerem se je odločalo o zahtevah prosilca z dne 7. 2. 2008 in dne 13. 4. 2008, izkazalo, da je prosilec pridobil v tem postopku med drugim tudi del informacij, zahtevanih z zahtevo z dne 23. 10. 2008, ne vpliva na odločitev glede neobstoja iste upravne zadeve, ker se zaradi navedenega dejstva dejansko stanje, ki se nanaša na obravnavane prosilčeve zahteve, ni spremenilo in ostaja različno.
Pooblaščenec opozarja na dopis prosilca z dne 7. 1. 2009, ki ga je prosilec posredoval Pooblaščencu po vložitvi pritožbe in v katerem je navedel, da mu je organ dne 5. 1. 2009 v okviru izvršitve odločbe Pooblaščenca, št. 021-62/2008 z dne 16. 12. 2008, posredoval dokumenta z naslovoma »zavod 24 ur« in »zavod 16 ur«, torej je del dokumentov, ki so predmet zahteve z dne 23. 10. 2008, že prejel. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena ZDIJZ, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Skladno s tem namenom ZDIJZ lahko organ, v postopku ponovnega odločanja na podlagi dejstva, da je prosilec v teku pritožbenega postopka že pridobil del zahtevanih informacij, četudi ne na podlagi zahteve z dne 23. 10. 2008, vzpostavi stik s prosilcem na formalen ali neformalen način in mu, kot je to podrobneje pojasnjeno v točki 2.2. obrazložitve te odločbe, pojasni vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami ter na ta način razjasni, ali je prosilec v določenem delu umaknil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Odsotnost razlogov za dvom glede pravilnosti ugotovitve Pooblaščenca, da postopek z zahtevo prosilca z dne 23. 10. 2008 ne predstavlja iste upravne zadeve kot postopek, v katerem se odloča o zahtevah prosilca z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008, potrjuje tudi navedba samega organa v dopisu prosilcu z dne 28. 10. 2008, ki se nanaša na zahtevo prosilca z dne 23. 10. 2008 in se glasi »navedena zahteva oz. informacija javnega značaja … predstavlja novo zahtevo do dostopa do informacij javnega značaja«. Navedeno dejstvo kaže na to, da je tudi organ sprva obravnaval zahtevo prosilca z dne 23. 10. 2008 kot novo zahtevo in ne kot zahtevo, ki bi bila ista kot upravna zadeva, ki se nanaša na zahteve prosilca, podane pred obravnavano zahtevo.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da bi organ moral v celoti odločiti o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 23. 10. 2008, ne pa prosilcu posredovati le datoteko z neizpolnjenimi obrazci, navedenimi v dopisu MDDSZ št. 0075-3/2008 v zvezi s kalkulacijo cen, preostali del zahteve, ki se nanaša na tekstualno navodilo za izpolnjevanje teh elektronskih obrazcev ter izpolnjene obrazce (za organ in njegove enote), pa zavreči, ker naj bi bil zahtevani dokument že predmet zahteve, o kateri se že vodi upravni postopek. Organ je tako zmotno ugotovil dejstvo, da gre pri odločanju na podlagi zahtev prosilca z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008 ter z dne 23. 10. 2008 za isto upravno zadevo, saj iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da gre pri zahtevi z dne 23. 10. 2008 za novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je potrebno obravnavati v novem upravnem postopku.
5. Sklepno
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo potrebno na podlagi prvega odstavka 259. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti ter dejstvom, da po naravi stvari meritorna odločitev drugostopenjskega organa v konkretnem primeru ni mogoča. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, saj razpolaga s celotnim dokumentarnim gradivom, ki je potrebno za pravilno odločitev o zadevi, hkrati pa razpolaga z ustreznimi znanji v zvezi z upravljanjem tega gradiva. Zaradi dejstva, da gre za odločanje o zakonitosti sklepa, s katerim ni bilo vsebinsko odločeno o zadevi (odločalo se je namreč le o izpolnjevanju procesnih predpostavk), drugostopenjski organ po naravi stvari ne more s svojo odločbo nadomestiti odločitve organa prve stopnje v smislu izdaje novega (procesnega) sklepa ali celo sprejetja vsebinske odločitve. Sklep, ki bi bil vsebinsko nasproten sklepu o zavrženju zahteve, na podlagi določb ZUP ni mogoč in tudi ni smiseln. Iz istega razloga tudi ni mogoče organu prve stopnje naložiti izdaje novega sklepa (kot bi to sicer izhajalo iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), pač pa zgolj izvedbo postopka skladno s postopkovnimi določbami ZDIJZ, tako da bo pravilno ugotovljeno sporno dejansko stanje in na tej podlagi pravilno uporabljen materialni predpis.
Organ je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja dolžan v predhodnem postopku ponovno presoditi izpolnjevanje procesnih predpostavk za odločanje o zadevi v skladu z določbami od 15. do 19. člena ZDIJZ in:
- na podlagi zahteve prosilca z dne 23. 10. 2008 meritorno odločiti o dostopu do informacij javnega značaja v skladu z določbami 20. do 26. člena v povezavi z 15. členom ZDIJZ tako, da zahtevi ugodi in o tem napravi uradni zaznamek oziroma jo z odločbo delno oziroma v celoti zavrne, pri čemer mora upoštevati, da odločanje o zahtevi prosilca z dne 23. 10. 2008 ni ista upravna zadeva kot odločanje o zahtevah prosilca z dne 13. 4. 2008 in z dne 7. 2. 2008 ali
- v primeru, da meni, da zahteva prosilca z dne 23. 10. 2008 ne izpolnjuje pogojev po 17. členu ZDIJZ, ravnati skladno z določbo drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu po uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve in nato odločiti v zadevi v skladu z določbami 15. do 26. člena ZDIJZ.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka