Prosilec - Občina Radovljica
+ -Številka: 021-142/2008/6
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 021-142/2008/6
Datum: 23. 1. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……, svetnika e-KOLO, e-KOLO, p.p. 77, 4248 Lesce (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 11. 2008, zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju organ), številka 0901 – 19/2008 – 2 z dne 5. 11. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 24. 9. 2007 se ugodi in se izpodbijana odločba št. 0901 - 19/2008 - 2 z dne 5. 11. 2008 odpravi.
1.1. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo zapisnika inšpektorice za sistem javnih uslužbencev št. 0611-44/2007/14 o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na sedežu Občine Radovljica z dne 24. 9. 2007.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 2. 10. 2008 na organ naslovil zahtevo, da mu kot informacije javnega značaja posreduje naslednje dokumente:
1. kopijo zapisnika inšpekcijskega nadzora (vseh, če jih je več), ki ga je na sedežu Občine Radovljica opravila ustrezna vladna služba oz. komisija za pritožbe iz delovnih razmerij in kopijo poročila občinske uprave županu o odpravi pomanjkljivosti;
2. kopijo odpiranja ponudb za izbiro izvajalca gradnje vrtca Posavec;
3. kopijo odpiranja ponudb za prodajo občinskega zemljišča Mošnje zahod (SZ za občinskim objektom)
4. kopijo predpogodbe Občina Radovljica : Remand d.o.o. (oskrbovana stanovanja);
5. kopijo zapisnika občinske komisije o neuveljavitvi predkupne prednostne pravice za parc. št. 359/4, vložek 978 k.o. Predtrg;
6. kopijo zapisnika o odpiranju ponudb za projektiranje vrtca Posavec;
7. kopijo upravnega dovoljenja za širitev in rekonstrukcijo ceste Ljubno – Praproše;
8. kopijo poročila občinske uprave ali referata županu o stanju (število, razlogi, skupna vrednost nadomestil,…) pritožb občanov zaradi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
9. kopijo urbanistične Pogodbe Predence : Občina v zvezi z dovozno cesto Drnča.
Organ je prosilca dne 14. 10. 2008 z dopisom povabil, da v dokumente vpogleda v prostorih Občine Radovljica, dne 23. 10. 2008. Prosilec je dne 23. 10. 2008 v prostorih Občine Radovljica vpogledal v dokumente, prosilcu so bila podana tudi pojasnila in predane kopije, razen za dokumente pod 1., 2., 4., in 7. točko zahteve.
Dne 24. 10. 2008 je s bil s strani organa prosilcu poslan dopis, s katerim je organ poslal prosilcu še dokumente navedene pod 4., 7. in 9. točko zahteve. Organ ni posredoval dokumenta pod številko 1 iz zahteve, pač pa je pojasnil, da bo glede tega dokumenta odločil z odločbo.
Organ je glede 1. točke zahteve prosilca odločil z odločbo št. 0901 - 19/2008 - 2 z dne 5. 11. 2008. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevane kopije zapisnika inšpektorice za sistem javnih uslužbencev o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na sedežu organa z dne 24. 9. 2007, zahtevo za kopijo poročila občinske uprave županu o odpravi pomanjkljivosti pa je organ zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ uvodoma povzame zahtevo prosilca, nato pa pojasni, da je zahtevana kopija zapisnika inšpekcijskega nadzora priložena odločbi, pri čemer so v posredovanem dokumentu izločeni oziroma prekriti podatki, ki so bili pridobljeni iz kadrovske evidence Občine Radovljica. Organ pojasni, da se dostopa do podatkov ne omogoči na podlagi 50. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS št. 63/2007 – UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da lahko podatke centralne kadrovske evidence pridobijo predstojniki, vodje kadrovskega poslovanja, druge osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev, inšpektorji ter vsak javni uslužbenec tiste podatke iz kadrovske evidence, ki se nanašajo nanj. 51. člen ZJU pa določa, da se za kadrovske evidence lokalnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe tega zakona o centralni kadrovski evidenci, zato prosilec ni upravičen do podatkov v zapisniku im mu organ skladno s 7. členom ZDIJZ omogoča delni dostop do zahtevanega zapisnika inšpekcijskega nadzora. Nadalje organ v odločbi še pojasni, da se zahteva za kopijo poročila občinske uprave županu o odpravi pomanjkljivosti, navedenih v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, zavrne, ker takšen dokument ne obstaja oziroma ni bil nikoli pripravljen.
V zvezi z omenjeno odločbo organa je prosilec dne 14. 11. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu je organ z odločbo dovolil le delni dostop do kopije zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, z isto odločbo pa je organ zavrnil zahtevo za kopijo poročila uprave županu o odpravi pomanjkljivosti. Prosilec navaja, da je brez podatkov, ki jih odločba skriva, delo občinskega sveta zaradi neurejene in spolitizirane uprave onemogočeno.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021 - 142/2008/2 z dne 19. 11. 2008 pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu, kot pritožbenemu organu, odstopil organu ter ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom z dne 2. 12. 2008, ki ga je Pooblaščenec prejel 4. 12. 2008. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena in pravočasna ter vložena s strani upravičene osebe. V prilogi organ Pooblaščencu pošilja spis v zvezi s pritožbo prosilca.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil dokumenta, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 021-142/2008/4 z dne 4. 12. 2008 pozval, da mu posreduje fotokopijo dokumenta, do katerega je prosilcu delno omogočil dostop, v izvirniku, torej vključno s podatki, ki so bili za potrebe posredovanja prosilcu prekriti.
Organ je v prilogi dopisa št. 0901 - 19/2008 - 5 z dne 12. 12. 2008 Pooblaščencu posredoval zahtevani dokument.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja in kriterij materializirane oblike
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V nadaljevanju je bilo tako potrebno najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, torej, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in nato, ali je morda podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevan zapisnik inšpektorice za sistem javnih uslužbencev št. 0611-44/2007/14 o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na sedežu Občine Radovljica z dne 24. 9. 2007, obstaja, da organ z njim razpolaga in da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, zato zahtevan dokument izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 21. 1. 2009 opravil še dodatne poizvedbe pri organu glede dokumenta, ki predstavlja poročilo občinske uprave županu o odpravi pomanjkljivosti, ki je predmet prosilčeve zahteve in glede katerega je organ prosilcu z odločbo dostop zavrnil iz razloga, da dokument ne obstaja. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da na podlagi predmetnega zapisnika inšpektorice nikoli ni bilo izdelano poročilo o odpravi pomanjkljivosti, niti ni bil sestavljen noben drug, vsebinsko podoben dokument, pač pa so se pomanjkljivosti odpravljale na podlagi samega zapisnika inšpektorice. Prav tako prosilec v pritožbi ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi Pooblaščenec lahko utemeljeno dvomil v navedbe organa. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s poročilom občinske uprave županu o odpravi pomanjkljivosti, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah. Pooblaščenec tako zaključuje, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja in tako ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike.
2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Prosilec upravičenost do pritožbe utemeljuje med drugim tudi z navedbo, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki bi omogočili pregled nad delom »neurejene in spolitizirane občinske uprave«, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da si morajo organi za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu (2. člen ZDIJZ). Delovanje in odločanje javnih oblasti je tako oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov ali v tem drugem delu tudi transparentnost delovanja javnih oblasti. Načelo odprtosti je v pravni red Evropske unije uvedla Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ''čim bolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani''. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čim bolj široko in ne v škodo prosilcev.
3. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja in sklicevanje na ZJU
Tretji odstavek 17. člena ZDIJZ določa, da če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. V konkretnem primeru je prosilec celo izrecno zahteval vpogled v dokumente kot informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca formalno kvalificiral kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločil z odločbo, ki jo je označil kot odločbo po ZDIJZ. Odločba po zunanjih znakih nakazuje, da gre za odločbo, izdano na podlagi ZDIJZ, vendar iz obrazložitve odločbe dejansko izhaja, da organ odločitve ni sprejel samo na podlagi oziroma z uporabo materialnopravnih določb ZDIJZ, pač pa tudi na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/2007 – UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU) kot materialnopravne podlage za odločitev. 50. člen ZJU namreč določa, da lahko podatke centralne kadrovske evidence pridobijo predstojniki, vodje kadrovskega poslovanja, druge osebe, ki odločajo o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev, inšpektorji ter vsak javni uslužbenec tiste podatke iz kadrovske evidence, ki se nanašajo nanj. 51. člen ZJU pa določa, da se za kadrovske evidence lokalnih skupnosti smiselno uporabljajo določbe tega zakona o centralni kadrovski evidenci.
V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje, da je v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja materialna podlaga za odločanje ZDIJZ. Sistemsko je sicer mogoča uporaba določb specialnih zakonov, ki bi izrecno urejali posamezne vidike dostopa do informacij javnega značaja, vendar v konkretnem primeru takih zakonov ni. Tudi ZJU ni predpis, ki bi deloma urejal materijo dostopa do informacij javnega značaja, zato aplikacija navedenih določb v postopku odločanja o dostopu do informacij ni mogoča. To pomeni, da tak pristop k odločanju, zaradi napačne uporabe materialnih predpisov, ni pravilen.
V skladu z navedenim je Pooblaščenec o pritožbi prosilca v nadaljevanju odločil tako, da pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe ni upošteval tistih navedb organa, ki se nanašajo na uporabo posebnih predpisov, kot materialne podlage za odločitev, pač pa Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve odločbe v konkretnem primeru preverja obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, ki je predmet pritožbe, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v dokument, ki ga je prosilec v zahtevi z dne 2. 10. 2008 zahteval pod tč. 1 (kopija zapisnika inšpektorice za sistem javnih uslužbencev št. 0611-44/2007/14 o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na sedežu Občine Radovljica z dne 24. 9. 2007) ugotovil, da navedeni dokument med drugim vsebuje tudi imena in priimke javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu in druge osebne podatke, ki se nanašajo na njihove razporeditve na delovna mesta, plače in napredovanja. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ki so navedeni v zapisniku, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z zaposlitvijo javnih uslužbencev, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj naveden tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeno velja tudi za osebne podatke, ki izhajajo iz dokumenta z naslovom »Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru« št. 0611 - 44/2007/14 z dne 24. 9. 2007 in se nanašajo na javne uslužbence. Zato ne sodijo med varovane osebne podatke podatki, ki izhajajo iz omenjenega zapisnika, saj gre za osebne podatke oseb, sprejetih v delovno razmerje pri organu, torej za javne uslužbence. Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu na podlagi navedenih določb dolžan posredovati zahtevan dokument, saj izjema varstva osebnih podatkov iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podana.
5. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru organ napačno uporabil institut delnega dostopa, s tem ko je prekril določene odseke v zahtevanem dokumentu, saj podatki vsebovani v omenjenem dokumentu v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavljajo izjeme po ZDIJZ.
6. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Drugi odstavek navedenega člena ZUP določa, da organ druge stopnje odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Zato je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
7. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe. V delu zahteve prosilca, ki se nanaša na kopijo poročila občinske uprave županu o odpravi pomanjkljivosti, je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, ker informacija javnega značaja ne obstaja.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka