Petkovšek Janez, novinar Dela - MOL
+ -Številka: 021-141/2008
Kategorije: Dokument v izdelavi
Številka: 021-141/2008/
Datum: 19.12.08
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Janeza Petkovška, novinarja Dela d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za urejanje prostora Poljanska 28, p.p. 25, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 091-195/2008-2 z dne 30. 10. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca je utemeljena.
2. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta ali omogočiti vpogled v »Neodvisno oceno nove generacije planskih aktov MOL« nizozemskega urbanista Jana Vogelija, ki jo sestavljata dokumenta z naslovoma »Assessment od Strategic Spatial Plan« ter » Draft Assessment of Implementation Plan«.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10. 9. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, naj mu posreduje fotokopijo dokumenta z naslovom »Neodvisna ocena nove generacije planskih aktov MOL« nizozemskega urbanista Jana Vogelija (v nadaljevanju ocena) ali mu jo da na vpogled. Prosilec je navedel, da je po neuradnih podatkih ocena do novih aktov precej kritična, še posebej kar se tiče varstva ljubljanskih zelenih klinov, neutemeljenega širjenja mesta na nepozidane površine in pomanjkljivega planiranja razvoja javnega transporta. Zanima ga nevtralni, s politiko neobremenjeni pogled priznanega nizozemskega urbanista na naše urbanistično načrtovanje. Poleg tega je prosilec organ zaprosil tudi za odgovore na nekatera vprašanja, ki mu jih je organ z odgovorom, dne 17. 9. 2008, tudi posredoval.
V zvezi z zahtevo prosilca organ v zakonskem roku ni izdal odločbe, zato je prosilec dne 17. 10. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je dne 27. 10. 2008 organ pozval, naj mu v treh dneh sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno ali v tem roku odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščenca o tem obvesti. V zvezi s pozivom Pooblaščenca je organ dne 30. 10. 2008 izdal odločbo št. 091-195/2008-2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da je prosilec na kabinet župana Mestne občine Ljubljana naslovil več vprašanj, od katerih se prvo nanaša na dokument z naslovom »Neodvisna ocena nove generacije planskih aktov MOL«. Prosilec je med drugim želel tudi odgovor na vprašanje, kdaj lahko pričakuje, da mu bo poslana kopija oziroma mu bo omogočen vpogled v omenjeni dokument. Organ pojasnjuje, da pogodbena naloga za izdelavo ocene v času vložitve zahteve še ni bila končana in ni končana niti v času izdaje izpodbijane odločbe. Pogodbeni rok se namreč izteče šele v decembru 2008. Prosilec je po mnenju organa verjetno razpolagal z informacijo o delovnem gradivu v zvezi z oceno, ki je bilo predmet predhodnega strokovnega posvetovanja z Oddelkom za urejanje prostora kot naročnikom naloge. Ko bo ocena izdelana in predana naročniku v zahtevani vsebini in obsegu, pregledana in potrjena, bo lahko kot dokument javnega značaja dostopna javnosti, tudi prosilcu. Dotlej je gradivo le predmet strokovnega proučevanja v okviru Oddelka za urejanje prostora, razkritje pa bi lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, da gre za dokument, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Prosilec je na zavrnilno odločbo organa dne 11. 11. 2008 vložil pritožbo. V njej navaja, da mu je organ zavrnil dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na dokument z naslovom »Neodvisna ocena nove generacije planskih aktov MOL«. Prosilec je prepričan, da Mestna občina Ljubljana oziroma njen oddelek za urejanje prostora ne more biti arbiter, ki bi lahko razsojal o tem, ali obstaja nevarnost, da bo novinar kot neodvisna vest javnosti narobe razumel delovno gradivo. Po tej logiki bi nikoli ne smeli videti ali pisati o delovnem gradivu ali osnutkih mestnega proračuna, prostorskega akta ali kateregakoli drugega akta, pomembnega za javnost. V primeru, ko gre za spremljanje sprememb najpomembnejšega mestnega prostorskega akta – kar dolgoročni prostorski načrt mesta vsekakor je – seveda ni sprejemljivo, da javnost ne bi smela vedeti, kaj je Jan Vogelij zapisal v osnutku ocene in kaj v njeni končni verziji. Prav spreminjanje njene vsebine namreč največ pove o tem, ali je bila ocena res neodvisna ali pa je, denimo, mestna oblast zaradi neugodnih prvotnih ugotovitev skušala ocenjevalca prisiliti, da je oceno kasneje omilil, popravil ali spremenil. Šlo naj bi za spremljanje dela posameznega oddelka mestne uprave. Prosilec meni, da mu organ dokumenta ne želi pokazati, ker nekaj skriva ali pa ker ocenjevalcu ni dal na razpolago vseh relevantnih podatkov za oceno.
Organ je dne 1. 12. 2008 pritožbo prosilca odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 4. 12. 2008 pozval organ, naj mu na podlagi prvega odstavka 10. člena ZinfP in drugega odstavka 245. člena ZUP, v 3 (treh) dneh posreduje v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, fotokopijo dokumenta z naslovom »Neodvisna ocena nove generacije planskih aktov MOL« nizozemskega urbanista Jana Vogelija, ki jo je zahteval prosilec.
Organ je Pooblaščencu dne 12. 12. 2008 posredoval dva dokumenta, in sicer z naslovoma »Assessment of Strategic Spatial Plan« in »Draft Assessment of Implementation Plan«, ki ju je v oktobru 2008 izdelal Jan Vogelij s pojasnilom, da gre pri obeh dokumentih za delovno gradivo, ki je še predmet proučevanja strokovnih delavcev Oddelka za urejanje prostora in oblikovanja morebitnih pripomb, predvsem z vidika razumevanja področja urejanja prostora v slovenski zakonodaji. Dokumenta kot končna izdelka še nista potrjena niti s strani arhitekta Jan Vogelija.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije na podlagi določil zakona izvzete iz prostega dostopa.
Organ v konkretni zadevi kot organ lokalne skupnosti (glej 1. člen Zakona o lokalni samoupravi, Ur. l. RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami; ZLS-UPB2) tako že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.
Pooblaščenec je ugotovil tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom, to je z oceno, razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, saj je zahtevane dokumente na Pooblaščenčev izrecen poziv tudi poslal.
V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako moral najprej opredeliti glede vprašanja, ali zahtevani dokument spada v delovno področje organa.
2. Delovno področje organa
Informacije javnega značaja po 4. člena ZDIJZ predstavljajo samo tiste informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, to je informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa, namreč v prvi vrsti pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Obenem pa ni nujno, da organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, sploh kakorkoli sodeluje pri nastanku določene informacije, ampak zadostuje tudi, da informacijo pridobi od drugih oseb oziroma jo zanj druge osebe po naročilu izdelajo. To velja zlasti, kadar organ informacije po uradni dolžnosti pridobi od drugih organov ali oseb, ker obstaja zakonsko predpisana dolžnost ali pogodbena obveznost teh oseb, da mu informacije posredujejo.
Prosilec je v konkretnem primeru od organa zahteval dokument, v katerem je neodvisni tuji ocenjevalec (v nadaljevanju ocenjevalec) izdelal oceno sprejetih planskih aktov Mestne občine Ljubljana. Ocena je bila narejena na podlagi naročila organa (kar izhaja iz odgovorov na vprašanja, ki jih je organ prosilcu posredoval dne 17. 9. 2008), saj je bila po navedbah organa z ocenjevalcem sklenjena tudi ustrezna pogodba. Zakon o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/2002;ZUreP-1) v 14. in 15. točki prvega odstavka 2. člena določa, da so organi lokalnih skupnosti nosilci urejanja prostora, ki odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora ter da je pripravljavec prostorskega akta organ lokalne skupnosti, ki je tudi odgovoren za njegovo pripravo. Naročilo navedene ocene torej nedvomno spada v delovno področje organa.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da je organ ob naročilu ocene kot neposredni uporabnik občinskega proračuna na podlagi 1. točke prvega odstavka 2. člena Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Ur.l. RS, št. 46/2003), razpolagal tudi z občinskim premoženjem. V odgovorih na vprašanja prosilca, ki jih je organ prosilcu posredoval dne 17. 9. 2008, je namreč izrecno in natančno navedel, da je bila ocena plačana iz proračunske postavke št. 062095, in sicer v višini 45.600,00 EUR z DDV.
Upoštevaje vse navedeno po mnenju Pooblaščenca ni nobenega dvoma, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa.
3. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da ocena, ki jo zahteva prosilec, predstavlja informacijo javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre pri tej informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevane ocene s sklicevanjem na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v nadaljevanju preveril, ali je organ zahtevo zavrnil upravičeno ali ne.
3.1 Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je kot izjema od prosto dostopnih informacij določeno, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
• dokument mora biti še v postopku izdelave,
• dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
• specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Pooblaščenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen nobeden od treh zahtevanih pogojev za obstoj izjeme iz 9. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Tolmačenje navedene izjeme na način, kot ga navaja organ v izpodbijani odločbi in dopisu z dne 12. 12. 2008, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo tekom postopka sprejemanja planskih aktov Mestne občine Ljubljana, kar bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti tega postopka.
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05; Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 7. člena Uredbe je ocenjevalca šteti za osebo, ki je dokument zaključila in ga posredovala naročniku.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da izdelana ocena s strani ocenjevalca ni več dokument, ki bi bil v postopku izdelave ter tudi ni več predmet posvetovanja z ocenjevalcem. Iz navedb organa ter tudi iz vpogleda v oceno s strani Pooblaščenca namreč izhaja, da je ocena zaključena in jo je zaključila oseba, ki jo je izdelala. Ocena je namreč po navedbah organa v izdani zavrnilni odločbi že predmet strokovnega posvetovanja na Oddelku za urejanje prostora kot naročnikom ocene in jo že obravnavajo njegovi strokovni delavci zaradi oblikovanja morebitnih pripomb z vidika razumevanja področja urejanja prostora v slovenski zakonodaji. Dejstvo je, da naročnik že po naravi stvari same, ne bi smel imeti vpliva na ocenjevalčevo delo, v kolikor naj bi šlo za zatrjevano neodvisno oceno, saj je trditev, da bo naročnik predhodno oceno pregledal in odobril oziroma predlagal njene spremembe, v nasprotju z bistvenim namenom termina »neodvisna ocena«. V kolikor ima naročnik vpliv na vsebino take ocene, po mnenju Pooblaščenca ne gre več za neodvisnost, temveč za prilagoditev ocene pričakovanjem naročnika. Tega pa organ z naročilom neodvisne ocene gotovo ni imel v mislih. Navedba organa, da je neodvisna ocena pravzaprav šele dokument v izdelavi in bo dokončana šele po pripombah in preučitvi s strani organa, je contradictio in adiecto. Prav tako Pooblaščenec tudi meni, da zgolj dejstvo, da naj bi bil dokument v obravnavi na Oddelku za urejanje prostora in bi se morebiti lahko celo še spremenil, ne pomeni, da gre za dokument, ki je še v postopku izdelave. O dokumentu v postopku izdelave bi lahko npr. govorili v primeru, če besedilo ocene sploh še ne bi bilo v celoti napisano. V konkretnem primeru pa gre za vsebinsko zaokroženo besedilo ocene izbranega ocenjevalca. Gre torej za celovit in tehnično dokončno izdelan dokument, ki bi morebiti lahko predstavljal le različico ocene (po mnenju Pooblaščenca je to sicer sporno iz zgoraj navedenih razlogov). Vendar iz ocene v ničemer ne izhaja, da gre za osnutek, temveč je jasno razvidno, da gre za že izdelan, končni dokument brez opomb, komentarjev ali nedokončanih misli.
Tekom postopkov nastajanja dokumentov že po sami naravi stvari prihaja do dokumentov, ki sami po sebi lahko ne predstavljajo končnega izdelka, pač pa zgolj različice le-tega. Vendar pa dejstvo, da nek dokument predstavlja zgolj različico dokumenta, ne pomeni, da je ta konkretni dokument (določena različica) še vedno v postopku izdelave. Vsaka različica zase namreč predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ, in sicer ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti ni bila sprejeta kot končno besedilo dokumenta. Vsaka takšna različica namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz vseh navedenih razlogov Pooblaščenec zaključuje, da je ocena, kot je bila Pooblaščencu posredovana, že izdelana in je ni več mogoče šteti za dokument v izdelavi ali za dokument v postopku obravnave pri organu v smislu izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ugotoviti je potrebno tudi, da organ ni izkazal nastanka škode v primeru razkritja dokumenta, v kolikor bi resnično šlo za dokument v izdelavi. Razkritje dokumenta v izdelavi bi moralo povzročiti napačno razumevanje njegove vsebine. Zgolj dejstvo, da je ocena po navedbah organa predmet strokovnega proučevanja v okviru Oddelka za urejanje prostora s pavšalno navedbo, da bi razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, namreč ne zadošča za obstoj škode v smislu napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Na organu je dokazno breme glede obstoja škode zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Pooblaščenec pripominja le, da je zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti mogoče odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij. Organ lahko posredovanje zahtevanih podatkov opremi z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage podatkov zmanjšale na minimum . Resnični namen izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotovitev nemotenih postopkov odločanja ter varstvu zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času interne priprave zadeve. Iti mora za dokument, ki je v postopku izdelave, je predmet posvetovanja ter je izpolnjen specifični škodni test (zaradi napačnega razumevanja njegove vsebine), kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno.
Izkaže se torej, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ocena, ki jo je pripravil neodvisni tuj strokovnjak ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja s strokovnjakom, ki je predlog pripravil, saj ga je le ta zaključil in poslal organu. Poleg tega pa njegovo razkritje tudi ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine oz. organ ni z ničemer izkazal, v čem naj bi bilo to napačno razumevanje.
Ob tem pa Pooblaščenec še opozarja, da ne gre prezreti dejstva, da je organ izdelavo zahtevanega dokumenta naročil pri zunanjem izvajalcu in mu njegovo storitev tudi že plačal s sredstvi iz proračuna Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da gre v konkretnem primeru za informacijo javnega značaja, ki je bila plačana iz javnih sredstev. Kadar gre za porabo javnih sredstev, pa ZDIJZ še posebej poudarja potrebo po transparentnosti delovanja organov in pomen nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Nadzorna funkcija, kot ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja, ima največji pomen prav v zvezi z nadzorom porabe javnih sredstev. Odraz navedenega je tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V izogib dvomu o tem, kaj dejansko pri organu predstavlja dokument, ki sta ga tako organ kot tudi prosilec poimenovala »Neodvisna ocena nove generacije planskih aktov MOL« nizozemskega urbanista Jana Vogelija, Pooblaščenec pojasnjuje, da sta bila s strani organa za potrebe pritožbenega postopka na Pooblaščenca posredovana dva dokumenta, ki ju je izdelal omenjeni ocenjevalec in iz naslova ter vsebine katerih izhaja, da gre za dokumenta, ki ju zahteva prosilec. Dokument »Neodvisna ocena nove generacije planskih aktov MOL« nizozemskega urbanista Jana Vogelija, dejansko sestavljata dokumenta z naslovoma »Assessment od Strategic Spatial Plan« ter » Draft Assessment of Implementation Plan«. Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da te ne obstajajo, je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan v roku 5 (petih) delovnih dni od prejema te odločbe dokument posredovati v obliki, v kateri ga je zahteval. Ker je prosilec zahtevo za dostop do informacije javnega značaja postavil alternativno, ima organ pravico izbire v kateri obliki bo informacijo prosilcu posredoval, torej ali mu bo omogočil vpogled ali posredoval fotokopijo ocene.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka