Prosilec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
+ -Številka: 021-122/2008/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-122/2008/6
Datum: 22. 12. 2008
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Dunajska 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 61-1190/07 z dne 10. 9. 2008 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo št. 61-1190/07 z dne 10. 9. 2008 se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 9. 2008 zahteval, da mu organ vroči fotokopijo najemnih pogodb med organom in Golf Invest d.o.o. iz Ptuja, Mlinska cesta 13, za kmetijsko zemljišče 899/1, k.o. Ptuj.
Organ je 10. 9. 2008 izdal zavrnilno odločbo št. 61-1190/07 in pojasnil, da je zahtevo prosilca moral zavrniti, ker nima dokumentacije in ne spisa; Organ naj zatorej ne bi razpolagal z zahtevanimi listinami.
Dne 19. 9. 2008 je organ Pooblaščencu odstopil dovoljeno, pravočasno in po upravičeni osebi vloženo pritožbo.
Pooblaščenec je dne 8. 10. 2008 organu poslal poziv za pisno pojasnilo v pritožbeni zadevi (dopis št. 021-122/2008/2), s katerim je organ pozval, naj mu posreduje pojasnilo, zakaj ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Obenem je Pooblaščenec organ opozoril na določbo 20. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ v primeru svoje nepristojnosti odstopiti zahtevo drugemu organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.
Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom št. 61-1190/07 z dne 14. 10. 2008, v katerem je navedel, da z najemno pogodbo med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Golf Investom d.o.o. ne razpolaga zato, ker najemno razmerje med pogodbenima strankama ni bilo sklenjeno. Organ je še zapisal, da najemna pogodba ne obstaja in z njo ne razpolaga niti njihova lokalna izpostava, saj, kot navedeno, do najemnega razmerja ni prišlo.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec 18. 12. 2008 skladno z 11. členom ZInfP pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je nastal zapisnik št. 021-122/2008/6. 11. člen ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka.
Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil razlog za zavrnilno odločbo, ki izhaja tudi iz dopisa organa št. 61-1190/07 z dne 14. 10. 2008, in sicer, da z zahtevano najemno pogodbo ne razpolaga, ker najemno razmerje med pogodbenima strankama (organom in Golf Investom d.o.o.) ni bilo sklenjeno. Organ je na ogledu pojasnil, da je lastnik predmetnega zemljišča, vendar pa do sedaj to zemljišče ni bilo oddano v zakup. Glede navedbe prosilca, da je zemljišče že 8 let ograjeno in se uporablja kot vadbišče za golf, ki ga uporablja Golf Invest iz Ptuja, je organ pojasnil, da teh navedb ne more potrditi, ker ni opravljal terenskih ogledov zemljišča, po interni aplikaciji organa pa je parcela evidentirana kot prosto zemljišče. Zaradi tega je bila na Upravno enoto Ptuj 6. 11. 2008 s strani organa posredovana ponudba za zakup predmetnega zemljišča. Organ je pojasnil, da se tovrstne ponudbe objavijo za 30 dni na oglasni deski upravne enote v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, po preteku roka pa se obravnavajo ponudbe, ki so prispele v roku. Organ je še navedel, da iz podatkov, ki jih vodi, ne izhaja, da bi Golf Invest to zemljišče uporabljal, prav tako organa (do sedaj) ni nihče opozoril na to, da bi zemljišče kdo uporabljal. Ravno zato so izpeljali postopek in objavili ponudbo za zakup na oglasni deski Upravne enote Ptuj.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe
247. člen ZUP v prvem odstavku določa, da organ druge stopnje (v konkretnem primeru Pooblaščenec kot pritožbeni organ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja) preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Drugi odstavek navedenega člena določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato pri obravnavanju pritožbene zadeve na ogledu pri organu preverjal le obstoj dokumenta, ki ga je prosilec v zahtevi opredelil. V obravnavani zadevi je bilo namreč bistveno vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kasneje pa je pojasnil, da je razlog za to dejstvo, da najemno razmerje za predmetno zemljišče ni bilo sklenjeno, zato najemna pogodba ne obstaja. Pooblaščenec je zato ugotavljal, ali je zahtevani dokument informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
2.1 Ali informacija izhaja iz delovnega področja organa?
Pooblaščenec ugotavlja, da informacija, ki jo zahteva prosilec, v celoti spada v delovno področje organa. Organ je namreč ustanovila država z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS št. 10/93; 1/96; 23/96; v nadaljevanju ZSKZG) z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije (2. člen ZSKZG). Drugi odstavek 2. člena tega zakona opredeljuje pojem gospodarjenje, ki po tem zakonu pomeni upravljanje in razpolaganje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije. V stvarnopravnem smislu in po peti točki 3. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, v nadaljevanju ZSPDPO) pomeni upravljanje s stvarnim premoženjem zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Razpolaganje pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava. Iz načela preglednosti, določenega v 7. členu ZSPDPO, izhaja, da mora upravljavec stvarnega premoženja voditi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Poleg tega ZSPDPO v 8. členu ureja načelo javnosti, po katerem je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki določa postopek v primeru upravljanja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ne določa, da ravnanje s stvarnim premoženjem države ne bi bilo javno.
Organ je pojasnil, da je predmetno zemljišče v lasti Republike Slovenije, Pooblaščenec pa ugotavlja, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov s tem zemljiščem upravlja in razpolaga. 4. člen ZSKZG namreč določa, da Sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije v skladu s sprejeto razvojno politiko Republike Slovenije, predpisi in svojimi akti ter pri tem med drugim izvaja promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi ter jih daje v zakup v skladu s predpisi in svojimi akti oziroma zanje dodeljuje koncesije (druga točka 4. člena). Tretja točka omenjenega člena določa, da Sklad vodi evidenco o kmetijskih zemljiščih, kmetijah in gozdovih v lasti Republike Slovenije v skladu s predpisi.
Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da oddajanje kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti Republike Slovenije ter vodenje evidence o teh zemljiščih nedvomno sodi v delovno področje organa.
2.2 Ali organ z informacijo razpolaga?
Pooblaščenec je nadalje preizkusil drugi kriterij za opredelitev zahtevanega dokumenta kot informacijo javnega značaja, in sicer, ali organ z dokumentom razpolaga.
Oran kot gospodar kmetijskih zemljišč in gozdov med drugim sklepa zakupne pogodbe na podlagi javnih razpisov za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. S takim ravnanjem skrbi za obdelanost in ohranjanje zemljišč, zagotavlja smotrno zaokroževanje površin, izboljšanje posestne strukture kmetijskih zemljišč ipd. ter tako izvršuje razvojno politiko Republike Slovenije. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da je dajanje zemljišča v zakup ena najbolj razširjenih oblik razpolaganja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki pa se od dajanja zemljišča v najem razlikuje tako po vsebini kot po postopku, ki ga predvideva Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije in v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, sprejet na podlagi ZSKZG (v nadaljevanju Pravilnik). Dajanje v zakup je predvideno za kmetijsko rabo zemljišč, najem pa za nekmetijsko rabo. Pravilnik v 33. členu določa ravnanje z zemljišči, ki so z družbenim planom opredeljena za dvonamensko rabo, za šport in rekreacijo, zelene površine in stavbna zemljišča, ki doslej še niso bila oddana v zakup kot kmetijska zemljišča in jih organ ni vključil v program prodaje. Za taka zemljišča lahko organ sklene najemno pogodbo; pri oddaji zemljišča v najem se uporabi način javne ponudbe z izbiro najugodnejšega ponudnika, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Neposredno, brez javne ponudbe, pa se lahko najemno pogodbo sklene, če je letna najemnina nižja od 2.000 €. Tudi cenik Sklada za leto 2008 razlikuje med dajanjem zemljišč za kmetijsko rabo v zakup ter dajanjem zemljišč v najem za nekmetijsko rabo.
Ne glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se trditev organa, da zemljišče do sedaj ni bilo dano v zakup, nanaša na oba primera, torej na zakup in na najem, saj je organ na ogledu in camera navedel, da je bila po interni aplikaciji organa "parcela evidentirana kot prosto zemljišče." Trditve organa, da razmerje ni bilo sklenjeno, je Pooblaščenec preveril tudi s pregledom spletne strani Sklada (http://www.s-kzg.si). Pregledovalnik podatkov o zemljiščih (t.i. "Pregledovalnik PIS") je pokazal, da zemljišče s parc. št. 899/1, k.o. Ptuj, ni v zakupu in ni v koncesiji, je pa evidentirana ponudba za zakup z dne 6. 11. 2008. Tudi pregledovalnik "PaVza", enotna podatkovna baza zakupnih pogodb in kmetijskih zemljišč v zakupu (http://www.s-kzg.si/Pavza/pogodbe.aspx), je pokazala, da omenjeno zemljišče ni oddano v zakup.
Pooblaščenec je glede na stanje v omenjenih evidencah oz. spletnih pregledovalnikih ugotovil, da za predmetno zemljišče zakupna ali najemna pogodba dejansko nista bili sklenjeni. Iz tega izhaja, da če pogodbeno razmerje, ki narekuje sklenitev pogodbe, ni bilo vzpostavljeno, tudi ne obstaja nikakršen smiselni razlog, da bi organ z zahtevanim dokumentom razpolagal. Pooblaščenec pa navedbam organa, da z dokumentom ne razpolaga, ker zemljišče ni bilo oddano v zakup, verjame tudi zato, ker je organ šele 6. 11. 2008 objavil ponudbo za zakup zemljišča, kar izhaja tako iz navedb organa, povzetih v zapisniku z ogleda št. 021-122/2008/6, kot tudi iz stanja, razvidnega iz spletne aplikacije "Pregledovalnik PIS". Organ ne bi imel razloga za oddajo ponudbe za zakup, če bi bilo tako razmerje že sklenjeno.
3. Sklepno
Sklad se pri presoji o tem, katero zemljišče bo dalo v zakup, ravna med drugim po Razvojni strategiji Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Programu dela in finančnem načrtu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za posamezno leto, vendar pa ti dokumenti ne vsebujejo specifične obveznosti sklepanja zakupnih pogodb na določenem zemljišču ali širšem področju. Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja specifična zakonska obveznost za oddajo konkretnega zemljišča v zakup. Glede presoje vprašanja, ali bi najemno ali zakupno razmerje moralo biti sklenjeno glede na dejansko stanje uporabe zemljišča, pa Pooblaščenec ni pristojen odločati. Pooblaščenec se mora namreč pri presoji pritožbene zadeve omejiti zgolj na vprašanja pravilne uporabe ZDIJZ in ZUP, ne sme pa se opredeljevati glede vsebinskih zadev v pristojnosti drugih državnih organov.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 61-1190/07 z dne 10. 9. 2008 kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Republike Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Dunajska 58, 1000 Ljubljana št. 61-1190/07 z dne 10. 9. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka