Prosilec - Okrožno sodišče v Mariboru
+ -Številka: 021-126/2008/8
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-126/2008/8
Datum: 01.04.09
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena v povezavi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Sodna ulica 14, 2503 Maribor (v nadaljevanju organ), št. SU 230100/2008-4 z dne 15. 9. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep št. SU 230100/2008-4 z dne 15. 9. 2008 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo seznama tožilskih spisov z dne 31.12.2007, prejetih na Okrožno sodišče v MB, pri čemer mora v dokumentu prekriti podatke iz stolpca 5 (osebno ime, datum rojstva, poklic in prebivališče obdolženca oziroma če je obdolženec tuj državljan tudi podatek o državljanstvu).
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 5. 9. 2008 in 6. 9. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu posreduje sezname vseh tožilskih spisov, datiranih na dan 31. 12. 2007, izpis iz knjige prejete pošte dokumentov, prejetih od ODT v Mariboru za zadnjih 8 let, in sicer za obdobje od 20. 12. do 20. 1. tekočega leta, dokumentacijo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, v kolikor so bili sprejeti ter dokumentacijo o uvedenih postopkih in ovadbah zoper zaposlene na ODT v Mariboru od 1. 1. 1995 do datuma izdaje odločbe o posredovanju informacij javnega značaja. Organ je prosilca dne 8. 9. 2008 pozval, da svojo zahtevo v roku 15 dni dopolni tako, da sporoči imena osumljencev oziroma obdolžencev v posameznih KT zadevah, navedenih v prilogah zahteve ter sodišča, pred katerimi se navedene zadeve sedaj obravnavajo. Prosilec je organ dne 8. 9. 2008 obvestil, da mu zahtevanih podatkov ne more posredovati, saj z njimi ne razpolaga.
Organ je dne 15. 9. 2008 izdal sklep, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da prosilec po oceni organa informacij ni dovolj jasno in natančno opredelil, da bi se zahteva lahko obravnavala, zato je prosilca s pozivom, na podlagi določil 18. člena ZDIJZ, pozval naj zahtevo ustrezno dopolni. Organ naj bi na podlagi navedb, ki jih je v zahtevi podal prosilec, ne mogel ugotoviti, ali oziroma na katere zadeve, ki se obravnavajo pred organom, se njegova zahteva sploh nanaša.
Prosilec je dne 18. 9. 2008 na organ poslal elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil kot pritožbo zoper sklep o zavrženju št. SU 230100/2008-4 z dne 15. 9. 2008. V delu, ki se nanaša na »Pojasnila Pooblaščencu«, prosilec navaja, da organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja nedvomno razpolaga ter da sam nikakor ne more posredovati zahtevanih podatkov organu, saj jih ne poseduje. Zadeve na ODT v Mariboru se vodijo po številki tožilskega spisa, ki se ga nato pošlje v nadaljnje odločanje na sodišče. Zahteva organa po dopolnitvi je nerazumna, saj organ ve, da prosilec ne razpolaga z imeni in priimki osumljencev v posameznih zadevah. Organ je prosilcu dne 24. 9. 2008 posredoval dopis, s katerim ga poziva, da naj pritožbo dopolni tako, da bo vsebovala vse obvezne sestavine pritožbe iz 238. člena ZUP. Prosilec je pritožbo nato dne 3. 10. 2008 tudi posredoval in ponovno zahteval dokumente, ki jih je navedel že v prvotni zahtevi z dne 5. 9. 2008 in njeni dopolnitvi z dne 6. 9. 2008. Organ je pritožbo skupaj z vso dokumentacijo, ki se nanaša na zadevo, Pooblaščencu posredoval dne 6. 10. 2008.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi ostali podatki niso nujno potrebni, če prosilec navede dovolj omejeno časovno obdobje ter druge podatke za iskanje.
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov v zvezi z njegovo zahtevo organ poseduje. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, da ni možno posredovati vseh dokumentov, če gre za izredno veliko količino teh ali za izredno obsežne dokumente. V takšnem primeru bi bilo smotrno tudi v Sloveniji razmisliti o možnosti, ki je uveljavljena v praksi nekaterih tujih držav, da organ prosilca lahko povabi k sebi in mu predoči problem, nato pa skupaj ugotovita, kaj je prosilec dejansko želel in izločita nerelevantne dokumente. Ob vsem tem se morajo tudi prosilci zavedati, da bolj, ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato je priporočljivo, da stranka navede vse, kar o iskanem dokumentu ve, kot na primer, kdaj in kje je nastal, kateri organ ga je ustvaril oziroma poslal, kakšna je njegova vsebina, številka, oblika ipd. S podrobnim opisom informacij se prosilec hkrati izogne možnosti, da bi organ terjal dopolnitev zahteve ali jo zaradi nepopolnosti celo zavrgel (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194).
Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta. Takšna zahteva bi bila upravičena zgolj v primeru, ko bi bile dodatne podrobnosti nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Pri tem pa količina dela, ki bi jo organ imel zaradi omejenega opisa zahtevane informacije oziroma dokumenta, ni pomembna.
ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.
2. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek, kot to določa prvi odstavek 22. člena ZDIJZ. Naslednji odstavek navedenega člena pa določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno ali v celoti zavrne, kar velja tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da mora organ, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu.
Organ je v konkretnem postopku odločanja o zahtevi prosilca o dostopu do informacij javnega značaja zavzel stališče, da prosilčeva zahteva ne izpolnjuje pogojev, ki jih za zahtevo določa 17. člen ZDIJZ in jo je na podlagi določbe 19. člena ZDIJZ s sklepom zavrgel. Zahteva prosilca naj ne bi bila postavljena dovolj določno in natančno, da bi bila sposobna za obravnavo. Prosilca je organ pozval na dopolnitev, vendar prosilec po mnenju organa zahteve ni dopolnil tako, da bi izpolnjevala pogoje iz 17. člena ZDIJZ, zato je ni mogel obravnavati. Iz zahteve prosilca z dne 5. 9. 2008, dopolnitve z dne 6. 9. 2008 in dopolnitve po pozivu organa z dne 8. 9. 2008 izhaja, da je prosilec storil vse, kar je lahko, da bi organ lahko ugotovil, katere podatke prosilec želi. Prosilec je v dopolnitvi vloge izrecno navedel, da nima imen osumljencev oziroma obdolžencev v posameznih KT zadevah, navedenih v prilogah zahteve ter da ne razpolaga s podatki o tem, pred katerimi sodišči se navedene zadeve obravnavajo. Ob vpogledu v dokument, ki ga organ v zvezi s prosilčevo zahtevo ima, je Pooblaščenec ugotovil, da za identifikacijo prosilčevih zahtev ti podatki niti niso bili potrebni. Iz zahtev tudi natančno izhaja, da je prosilec želel naslednje informacije, ki jih je organ tudi uspel identificirati, saj jih je navedel tudi v izpodbijani odločbi:
- sezname vseh tožilskih spisov prejetih na organ dne 31. 12. 2007, torej vpisnike z dne 31.12.2007;
- izpis iz knjige prejete pošte dokumentov, prejetih od ODT v Mariboru za zadnjih 8 let, in sicer za obdobje od 20. 12. do 20. 1. tekočega leta (od 2000 do 2008);
- dokumente o zaščitnih ukrepih, sprejetih zaradi kršitev v zvezi z vpisi tožilskih pisanj za obdobje zadnjih 8 let (od 2000 do 2008);
- dokumentacijo o uvedenih postopkih in ovadbah zoper zaposlene na ODT v Mariboru od 1. 1. 1995 do datuma izdaje odločbe o posredovanju informacij javnega značaja.
Iz navedene zahteve natančno izhaja, kaj prosilec želi, zato je bila zahteva organa po dopolnitvi zahteve, neutemeljena, saj podatki, ki jih je od prosilca zahteval organ, niso bili potrebni za identifikacijo zahteve prosilca.
3. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Informacije, ki jih prosilec zahteva, nedvomno izhajajo iz delovnega področja organa, saj gre za informacije, ki so neločljivo povezane s primarno dejavnostjo organa, to je zagotavljanjem sodnega varstva posameznikov iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I; Ustava RS).
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, dostop do katerih informacij je prosilec v svoji zahtevi dejansko želel ter ali se le-te nahajajo v materializirani obliki in jih organ poseduje.
Glede zahteve po vpisniku organa z dne 31.12.2007, Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZS-UPB4) v 82. členu določa, da sodišča z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje, vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. Te podatke lahko uporabljajo in posredujejo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili. Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki so trajni. Podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično poročanje, predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje. Iz navedene določbe torej izhaja zakonska dolžnost organa voditi vpisnike, kar organ niti ne zanika. Organ v odgovoru Pooblaščencu z dne 18. 3. 2009 obstoj vpisnikov tudi potrjuje. V odgovoru organ namreč navaja, da na preiskovalnem oddelku organa beležijo zadnji vpis v Kpr vpisnik v letu 2007 na dan 28. 12. 2007. V letu 2008 pa na dan 3. 1. 2008. Na kazenskem oddelku organa so dne 31.12.2007 prejeli samo eno obtožnico od Okrožnega državnega tožilstva Maribor, ki je vpisana pod opr. št. K 444/2007. Organ je na posebno zahtevo Pooblaščenca kopijo vpisnika z dne 31. 12. 2007 Pooblaščencu po faksu posredoval dne 1. 4. 2009.
Glede evidence prispele pošte Pooblaščenec ugotavlja, da organ tega po veljavni zakonodaji ni dolžan voditi in v dopisu Pooblaščencu organ tudi zatrjuje, da te evidence ne vodi. Pooblaščenec nima razloga, da organu ne bi verjel, saj kot rečeno, za obveznost vodenja take evidence Pooblaščenec ni našel nobene zakonske podlage.
Organ nadalje navaja, da dokumentov o zaščitnih ukrepih, sprejetih zaradi kršitev v zvezi z vpisi tožilskih pisanj za obdobje zadnjih 8 let (od 2000 do 2008) ne poseduje, ker noben od navedenih ukrepov ni bil uveden, ravno tako ni bil uveden noben postopek ali podana ovadba zoper zaposlene na ODT v Mariboru od 1. 1. 1995 do datuma izdaje odločbe o posredovanju informacij javnega značaja. Pooblaščenec tudi v tem delu nima razloga, da organu ne bi verjel, saj sprejema utemeljitev organa št. SU 230100/2008-6 z dne 24. 9. 2008, kjer je navedeno, da organ ni pristojen preverjati dela tožilstva in tudi ne sprejemati kakršnih koli ukrepov zoper tožilstvo v zvezi z njegovim delom. Hkrati je organ v odgovoru z dne 18. 3. 2009 navedel, da za kakršnokoli ukrepanje po uradni dolžnosti ni bilo utemeljenega suma o kakršnikoli nepravilnosti. Hkrati je organ v istem odgovoru navedel, da zoper Okrožno državno tožilstvo v Mariboru ne beležijo nobenega postopka.
Iz vseh navedenih razlogov organ prosilcu zahtevanih dokumentov ne more posredovati, saj ne obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi torej ne razpolaga. Upoštevaje navedeno je tako zahtevo prosilca v tem delu treba zavrniti, ker niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.
4. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacije javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
Ob vpogledu v zahtevane dokumente, povezane s seznami vseh tožilskih spisov, prejetih na organ dne 31. 12. 2007, je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo podatke o zaporedni številki, datumu prejema, senatu – sodniku posamezniku, vlagatelju obtožbe (naziv in označba spisa oz. osebno ime, prebivališče in poklic), obdolžencu osebno ime, datum rojstva, poklic in prebivališče obdolženca oziroma, če je obdolženec tuj državljan, tudi podatek o državljanstvu) ter označbi kaznivega dejanja po KZ iz obtožbe in občini storitve kaznivega dejanja.
Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je namreč preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu, datumu rojstva, poklicu in prebivališču obdolženca oziroma, če je obdolženec tuj državljan, tudi o podatku o državljanstvu, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, podatki pri katerih gre nedvomno za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1. V 2. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 določa še, da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov so ti posamezniki točno določeni, zato gre zaključiti, da ti podatki nedvomno predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da vsebina dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ne predstavlja nobene od preostalih izjem od dostopa do informacij javnega značaja iz 1. in 2. ter 4. do 11. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih je organ prosilcu dolžan posredovati.
5. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov iz stolpca 5 (osebno ime, datum rojstva, poklic in prebivališče obdolženca oziroma če je obdolženec tuj državljan tudi podatek o državljanstvu), postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
6. Zaključek
Pooblaščenec je pritožbi prosilca tako ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 259. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, saj je zahtevo prosilca s sklepom zavrgel, čeprav je bila le-ta sposobna za obravnavo. Prvi odstavek 252. člena ZUP med drugim določa, da v kolikor organ druge stopnje ugotovi, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. Prvi odstavek 259. člena ZUP glede dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo zoper sklep in glede odločanja organa druge stopnje o tej pritožbi določa, da se smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper odločbo. Pooblaščenec je zato na podlagi citiranih določb ZUP sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Organ je prosilcu dolžan v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pripravila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka