Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 021-137/2008
Kategorije: Ali dokument obstaja
Datum: 20. 1. 2009
Številka: 021-137/2008
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi –…….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 092 – 83/2006 – 103, z dne 13. 10. 2008, Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 17. 7. 2008 na organ naslovil dopis, ki se nanaša na zadevo posega v prostor, zemljišče parc. št. 1417/23, k.o. Dravlje. Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval od organa, da mu pošlje fotokopije vseh dokumentov, ki izkazujejo obravnavo in ukrepanje v zvezi z vsebino njegovih, na organ naslovljenih, dopisov z dne 14. 1. 2007, z dne 23. 3. 2007 ter z dne 5. 3. 2005.
Organ je dne 13. 10. 2008 izdal odločbo št. 092 – 83/2006 – 103, v kateri je zahtevo prosilca z dne 17. 7. 2008 zavrnil. V obrazložitvi je organ zapisal, da je prosilec v obdobju od 5. 3. 2005 do 14. 1. 2007 organu posredoval tri dopise, v katerih opozarja na, po njegovem mnenju, storjeno uzurpacijo javne površine – javne ceste na zemljišču parc. Štev. 1417/23, k.o. Dravlje, v lasti Mestne občine Ljubljana. Prosilec je v dopisih zahteval ustrezno ukrepanje, predvsem, da se pristopi k odstranitvi na črno zgrajenih izven nivojskih zasebnih parkirišč in ponovno vzpostavi prejšnje stanje, torej vzpostavitev javne površine, ki bo vsem dostopna pod enakimi pogoji. V dopisu z dne 5. 3. 2005 prosilec opisuje po njegovem mnenju nerazumljivo ravnanje mestnega inšpektorja za ceste, ki je pred njegov vhod stresel 50 kg soli, ki jo je prosilec odstranil. Organ navaja, da je bil prosilcu posredovan odgovor št. 3512 – 4798 (319039) z dne 6. 6. 2007, iz katerega izhaja enotno stališče vseh pristojnih upravnih organov Mestne uprave Mestne občine Ljubljana glede prosilčeve zadeve. Prosilcu je bil v zvezi z njegovim problemom prav tako posredovan dopis direktorja organa št. 095 – 472/2003 – 114 z dne 10. 10. 2007. Organ nadalje poudarja, da z drugimi dokumenti v zadevi, ki se nanašajo na ukrepanje organa v prosilčevi zadevi, ne razpolaga, ker jih ni izdal, saj ukrepanje v tej zadevi ni v okviru njegovih pristojnosti, zato jih tudi ne more posredovati prosilcu. Organ je pritožbo prosilca zavrnil, saj ne izpolnjuje t.i. kriterija materializirane oblike.
Na odločbo organa je prosilec dne 3. 11. 2008 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 6. 11. 2008. Pooblaščenec je z dopisom št. 021 – 137/2008/2 z dne 10. 11. 2008 pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu, kot pritožbenemu organu, odstopil organu ter ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 092 – 83/2006 – 106 z dne 21. 11. 2008, ki ga je Pooblaščenec prejel 27. 11. 2008. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna ter vložena po upravičeni osebi. V prilogi je organ Pooblaščencu poslal spis v zvezi s pritožbo prosilca.
Prosilec v pritožbi navaja, da se pritožuje na vsebino odločbe organa, saj mu organ v zvezi z njegovimi dopisi še vedno ni odgovoril, predvsem pa glede njegove zadeve ni ukrepal. Prosilec vztraja na zahtevi, kot jo je nakazal v dopisih z dne 14. 1. 2007 in 23. 3. 2007, izrecno pa po dokumentaciji, ki se nanaša na mnenje načelnika mag. g. Mirana Gajška, v dopisu z dne 6.6. 2007, da gre po njegovem mnenju za problem neurejenih medsosedskih odnosov, na katere organ nima vpliva.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 13. 1. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu pojasnil, da ima v eni mapi zbrano vse, kar je bilo narejeno v prosilčevi zadevi. Organ je pojasnil, da prosilec dopise iz zadeve že ima, ker so mu jih že večkrat poslali. Prosilec je na različne naslove poslal dopise z enako vsebino, zato so se njegove zadeve reševale na različnih pristojnih službah organa.
Organ je obenem pojasnil, da dopisov, ki so bili naslovljeni na prosilca in mu tudi vročeni, ni smatral kot novih dokumentov, ki bi mu jih posredoval po ZDIJZ, saj je nedvomno, da prosilec z njimi razpolaga. V zvezi z obravnavanjem zahtev prosilca pa ni nobenih drugih internih dokumentov, razen omenjenih dopisov, ki so bili prosilcu že poslani.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec je na in camera ogledu ugotovil, da je organ dokumente, s katerimi razpolaga in ki so predmet zahteve prosilca, že posredoval prosilcu. Ugotovljeno je bilo, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca in ki mu jih še ni posredoval. Pooblaščenec v zvezi s tem ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca, razen s tistimi, ki jih je prosilec že prejel.
Prosilec se v pritožbi sklicuje tudi na domnevne nepravilnosti (neukrepanje) organa v zvezi z njegovo zadevo, kar pa se ne nanaša na zahtevo glede dostopa do informacij javnega značaja z dne 17. 7. 2008, s katero je prosilec zahteval dokumente, ki izkazujejo obravnavo in ukrepanje v zvezi z vsebino njegovih, na organ naslovljenih dopisov z dne 14. 1. 2007, 23. 3. 2007 in 5. 3. 2005. Organ je z izpodbijano odločbo odločil v mejah zahteve prosilca z dne 17. 7. 2008, zato tudi Pooblaščenec lahko preizkusi izpodbijano odločbo zgolj v mejah omenjene zahteve. Navedeni pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Ta del pritožbenih navedb je tako irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Nadalje prosilec v pritožbi navaja, da izrecno vztraja pri posredovanju dokumentacije, ki se nanaša na mnenje načelnika mag. Mirana Gajška, v dopisu z dne 6. 6. 2007, da gre po njegovem mnenju za problem neurejenih medsosedskih odnosov na katere ne MOL in ne inšpektorat nimata vpliva. Pooblaščenec opozarja, da dopis z dne 6. 6. 2007 ni predmet prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 7. 2008, zato se Pooblaščenec do te pritožbene navedbe v tej odločbi ne opredeljuje. Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da je v drugem pritožbenem postopku glede dostopa do informacije javnega značaja, izdal odločbo št. 021-153/2008/4, katere predmet je bila tudi pritožba in zahteva prosilca glede dostopa do predmetnega dopisa z dne 6. 6. 2008.
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Adamič - Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, št. 092 - 83/2006 - 103, z dne 13. 10. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka