Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 021-120/2008/12
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-120/2008/12
Datum: 02.03.09
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju organ), št. 090-53/2008/2 z dne 31. 7. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 090-53/2008/4 z dne 31. 7. 2008 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo Poročila o pregledu prispelih prijav, sestavljenega v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje storitev dimnikarske javne službe za območje Šmartno ob Paki, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 98 z dne 22. 9. 2006, Ob-26483/06, pri čemer mora na peti strani dokumenta prekriti ime in priimek prijavljenega kadra.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je 9. 7. 2008 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
1. letno poročilo o opravljenih storitvah za leto 2007 za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki,
2. odločbo o razvezi koncesijske pogodbe za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki, sklenjene na podlagi sklepa Vlade z dne 22. 2. 2007,
3. poročilo razpisne komisije o izbiri koncesionarja za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki na podlagi sklepa Vlade z dne 3. 7. 2008.
31. 7. 2008 je organ izdal odločbo 090-53/2008/4, s katero je zavrnil zahtevo prosilca z argumentom, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
20. 8. 2008 je prosilec na izdano odločbo vložil pritožbo in v njej zapisal, da je:
- organ dolžan izvajati nadzor po 7. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe (Uradni list RS, št. 105/2007);
- v skladu s koncesijsko pogodbo koncesionar (EKO DIM) dolžan do 31. 3. 2008 posredovati letno poročilo o opravljenih dimnikarskih storitvah.
Prosilec je v pritožbi še navedel, da naj bi bila 3. 7. 2008 izdana nova odločba vlade o izbiri koncesionarja za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki. Prosilec meni, da bi lahko bila odločba o izbiri koncesionarja izdana le v primeru, če je bilo obstoječe koncesijsko razmerje razvezano. Prosilec je tudi zapisal, da je bila koncesijska pogodba za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki podpisana 16. 6. 2007.
Organ je 6. 5. 2008 v skladu z 245. členom ZUP pritožbo skupaj s pripadajočo dokumentacijo odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
V skladu s 44. členom ZUP, ki določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, je Pooblaščenec dne 1. 12. 2008 družbo EKO DIM d.o.o. pozval, naj se opredeli, ali informacije, ki se nanašajo nanjo (zahtevani dokumenti za dimnikarski območji Šmartno ob Paki in Šoštanj), zanjo predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in mu sporoči, ali vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Družba EKO DIM d.o.o. je 12. 12. 2008 preko svojega pooblaščenca odvetnika mag. Janeza Tekavca na poziv odgovorila in z njim priglasila udeležbo v obravnavanem postopku. Družba je izrazila svoje nasprotovanje posredovanju zahtevanih dokumentov, saj po njenem mnenju ne predstavljajo informacije javnega značaja, deloma pa vsebujejo osebne podatke in poslovne skrivnosti.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor. Vlada in njena ministrstva (resorji) so že po samem bistvu stvari državni organi v ožjem smislu, ustanovljeni za opravljanje nalog vodenja in upravljanja države, njihovo delovanje in status pa ureja Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo - UPB4, Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU). Ministrstva so zato državni organi tudi v smislu ZDIJZ in s tem zavezanci za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja po tem zakonu. Področni zakon na področju okolja, Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006, uradno prečiščeno besedilo - UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), pa hkrati z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij iz leta 1998, spodbuja čim večjo obveščenost javnosti in dostopnost do okoljskih podatkov.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematrializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Ogled in camera
V skladu z 11. členom ZInfP je Pooblaščenec 23. 9. 2008 opravil ogled v odsotnosti strank (v teoriji znan kot in camera ogled). Pooblaščenec lahko namreč opravi procesno dejanje v pritožbenem postopku glede zahteve za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke (prosilca), ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred končno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec ima po 11. členu ZInfP torej možnost, da neovirano preveri dejstva in okoliščine, pomembne za njegovo odločitev in s tem uresničuje načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. Le-ta določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu v prostorih organa je Pooblaščenec sestavil zapisnik št. 021-120/2008/2, v katerem je sprejel izjave in dokumente organa v obravnavani zadevi 021-120/2008 ter v povezanih zadevah 021-59/2008 in 021-116/2008 (pritožba prosilke .... zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor).
Koncesija za izvajanje obvezne gospodarske javne službe (dimnikarske storitve) na dimnikarskem območju Šmartno ob Paki je podeljena, vendar je organ Pooblaščencu zatrdil, da poročila o izvajanju dimnikarskih storitev za leto 2007 ni mogel posredovati prosilcu, ker ga nima. Koncesijska pogodba je bila namreč sklenjena šele sredi leta in zato koncesionar poročil še ni posredoval organu.
Prosilec je zahteval tudi odločbo o razvezi koncesijske pogodbe za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki, sklenjene na podlagi sklepa Vlade z dne 22. 2. 2007. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da koncesijska pogodba, sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije z dne 22. 2. 2007 ni bila razvezana. Namesto tega je Upravno sodišče Vladi RS zadevo vrnilo v ponovno odločanje in Vlada je odločbo z enako vsebino ponovno izdala 3. 7. 2008. Organ je Pooblaščencu izročil fotokopijo sklepa Vlade št. 35404-6/2007/4 z dne 22. 2. 2008 in fotokopijo sklepa Vlade št. 35404-9/2007/16 z dne 3. 7. 2008, ki sestavljata Prilogo 2 in 3 zapisnika ogleda.
Glede zahtevanega poročila razpisne komisije o izbiri koncesionarja za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki na podlagi sklepa Vlade z dne 3. 7. 2008 je organ Pooblaščencu izročil fotokopijo sklepa Vlade z dne 3. 7. 2008, ki sestavlja Prilogo 3 zapisnika št. 021-120/2008/2. Iz tega sklepa in navedb organa izhaja, da za odločitev Vlade za sprejetje omenjenega (ponovnega) sklepa ni bil izpeljan ponovni postopek izbire koncesionarja, ampak je Vlada ponovno izdala odločbo 3. 7. 2008 z enako vsebino.
3. Meje preizkusa pritožbe in ugotovitve Pooblaščenca
247. člen ZUP v prvem odstavku določa, da organ druge stopnje (v konkretnem primeru Pooblaščenec kot pritožbeni organ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja) preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Drugi odstavek navedenega člena določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato pri obravnavanju pritožbenih zadev na ogledu pri organu preverjal le obstoj dokumentov, ki jih je prosilec v zahtevah opredelil. Po uradni dolžnosti pa je Pooblaščenec preveril obstoj izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja
4.1 Letno poročilo o opravljenih storitvah za leto 2007 za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki
Pooblaščenec ugotavlja, da je iz revizijskega poročila Računskega sodišča iz leta 2006 z naslovom Pravilnost in smotrnost podelitve koncesij za dimnikarske storitve (dostopno na spletnem naslovu: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KB20494066A743B6FC12574250018AB24/$file/Dimnikarske_storitve.pdf) razvidno, da na področju podeljevanja koncesij za dimnikarske storitve razmere še niso popolnoma urejene. Dimnikarska služba je namreč šele leta 2004 postala obvezna državna gospodarska javna služba in Računsko sodišče ugotavlja, da je pri podeljevanju koncesij prihajalo do nekaterih nepravilnosti in nesmotrnosti ravnanja Ministrstva za okolje in prostor kot koncedenta. Računsko sodišče je v navedenem revizijskem poročilu zapisalo, da Ministrstvo med letoma 2004 in 2006 ni imelo "oblikovane strategije izvajanja dimnikarske službe in izdelanega celotnega in popolnega pregleda o načinu izvajanja dimnikarske službe v občinah in njenih izvajalcih." Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) je namreč organ dolžan podeljevati koncesije za namene opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe ter izvajati nadzor nad koncesionarji.
Organ je Pooblaščencu pojasnil, da je koncesija za izvajanje obvezne gospodarske javne službe (dimnikarske storitve) na dimnikarskem območju Šmartno ob Paki sicer podeljena, vendar je bila koncesijska pogodba sklenjena šele sredi leta 2007 in zato koncesionar v času, ko je bila vložena zahteva prosilca, poročil še ni posredoval organu. Pooblaščenec je tako ugotovil, da organ s tem dokumentom ne razpolaga in da ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.
Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih z enostavnimi operacijami povezati v obliko, ki jo zahteva prosilec.
4.2 Odločba o razvezi koncesijske pogodbe za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki, sklenjene na podlagi sklepa Vlade z dne 22. 2. 2007
Pooblaščenec se je v nadaljevanju opredelil do obstoja odločbe o razvezi koncesijske pogodbe za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki, sklenjene na podlagi sklepa Vlade z dne 22. 2. 2007. Pooblaščenec je na podlagi navedb organa in preučitve relevantne zakonodaje presodil, da si prosilec napačno interpretira postopek, kako je prišlo do sprejema nove odločbe o izbiri koncesionarjev na podlagi sklepa vlade z dne 3. 7. 2008, ki je nadomestila "staro" odločbo o izbiri koncesionarja na podlagi sklepa vlade z dne 22. 2. 2007. Organ je namreč pojasnil, da odločba o izbiri koncesionarjev z dne 22. 2. 2007 ni bila razvezana, temveč je Upravno sodišče to odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje zaradi procesnih pomanjkljivosti v postopku. Dne 3. 7. 2008 je Vlada v ponovljenem postopku sprejela sklep, da se izdata Odločba o izbiri koncesionarja EKO DIM d.o.o. in Sklep o zavrženju prijave prijavitelja ..... Odločba in Sklep sta bila identična tistima, sprejetima dne 22. 2. 2007, le procesne pomanjkljivosti so bile odpravljene skladno z odločbo Upravnega sodišča.
Pooblaščenec na podlagi pojasnil organa ugotavlja, da je trditev prosilca, da je bila lahko nova odločba sprejeta le, če je bila prejšnja razvezana, zmotna, zato zaključuje s sklepom, da zahtevani dokument ne obstaja, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ (kriterij materializirane oblike). Organ je v tem delu torej pravilno zavrnil zahtevo prosilca in ravnal v skladu z ZDIJZ.
4.3 Poročilo razpisne komisije o izbiri koncesionarja za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki na podlagi sklepa Vlade z dne 3. 7. 2008
Organ je v dopisu št. 090-53/2008 z dne 17. 2. 2009 pojasnil, zakaj ne razpolaga s končnim poročilom strokovne komisije o izbiri koncesionarja za območje Šmartno ob Paki. Postopek podelitve koncesije za izvajanje dimnikarske gospodarske javne službe na območju Šmartno ob Paki je bil namreč izveden pred uveljavitvijo Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju ZJZP). Le-ta v 55. členu določa obveznost komisije, da po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustrezanje merilom.
Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da je obveznost sestave končnega poročila razpisne komisije o izbiri koncesionarja (ovrednotenje prijav za določeno dimnikarsko območje) vzpostavil šele ZJZP, ki je začel veljati 90. dan po objavi v Uradnem listu dne 7. 12. 2006. Izbiro koncesionarja za območje Šmartno ob Paki je organ zaključil pred začetkom veljavnosti ZJZP, ko še ni obstajala obveznost priprave končnega poročila. Organ pa je Pooblaščencu v preučitev posredoval Poročilo o pregledu prispelih prijav za Šmartno ob Paki po postopku javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 98 z dne 22. 9. 2006, Ob-26483/06.
Prosilec je sicer zahteval Poročilo razpisne komisije o izbiri koncesionarja na podlagi sklepa Vlade z dne 3. 7. 2008, vendar Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevano poročilo ni nastalo ne na podlagi izbire koncesionarja na podlagi sklepa Vlade z dne 3. 7. 2008, ne na podlagi odločbe o izbiri koncesionarjev z dne 22. 2. 2007. Kljub temu je prosilec lahko sklepal, da omenjeno poročilo obstaja, saj je v času, ko je Vlada sprejela drugi sklep (dne 3. 7. 2008), že obstajala obveznost priprave tega poročila po ZJZP. Vendar pa se je izkazalo, da poročilo ne obstaja, saj je vlada v ponovljenem postopku (dne 3. 7. 2008) zgolj odpravila procesne pomanjkljivosti, ne pa ponovno vsebinsko odločala, saj je bila vsebinska odločitev dosežena 22. 2. 2007. Kljub temu Pooblaščenec meni, da prosilcu ne sme škoditi napačna formulacija zahtevka, zato je organu s to odločbo naložil, naj prosilcu omogoči dostop do dokumenta, ki ima po smislu enako funkcijo oziroma vlogo v postopku izbire, to je Poročilo o pregledu prispelih prijav. Prosilcu namreč ne more biti znano, kako organ vsebinsko poimenuje dokumente, iz njegove zahteve pa obenem izhaja, da se želi seznaniti z vsebino dokumenta, iz katerega izhaja, kaj je razpisna komisija ugotovila glede izbire koncesionarja na območju Šmartno ob Paki.
5. Izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
5.1 Osebni podatki
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo izjeme po 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da dokument "Poročilo o pregledu prispelih prijav" vsebuje osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa to informacije javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopku prijave mora namreč kandidat (potencialni koncesionar) med drugim posredovati podatek o zaposlenih osebah, to je ime in priimek prijavljenega kadra. Ta podatek predstavlja varovane osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, to je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZDIJZ pa v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je zato zaradi varstva osebnih podatkov in možnosti, ki jo določa 7. člen ZDIJZ, organu naložil, naj pred posredovanjem dokumenta prekrije osebne podatke (ime in priimek prijavljenega kadra) s tehniko anonimizacije, s katero postane identifikacija (določenost ali določljivost) posameznikov onemogočena.
Pooblaščenec organu s tem ne nalaga posredovanja osebnih podatkov, zaradi česar postane nasprotovanje stranskega udeleženca razkritju osebnih podatkov zaposlenih dimnikarjev nerelevantno. Glede nasprotovanja stranskega udeleženca posredovanju osebnih podatkov oseb, pri katerih so bile dimnikarske storitve opravljene, Pooblaščenec ugotavlja, da bi ti podatki morda lahko izhajali iz letnega poročila, vendar pa je Pooblaščenec že v točki 4.1 te odločbe ugotovil, da s tem poročilom organ (še) ne razpolaga, zato ga prosilec ne more pridobiti. Vendar tudi v primeru, da bi organ razpolagal s takim poročilom in s tovrstnimi podatki, ki bi bile opredeljene kot informacije javnega značaja, bi moral organ presoditi, ali gre res za (varovane) osebne podatke in skladno s tem odločiti, ali je možno zahtevo delno odobriti z uporabo delnega dostopa.
5.2 Poslovna skrivnost
Stranski udeleženec je izrazil tudi nasprotovanje posredovanju kakršnih koli podatkov, ki se nanašajo na njegove podatke, predvsem podatkov o številu in vrednosti opravljenih storitev in o tem, komu so bile dimnikarske storitve opravljene. Stranski udeleženec s tem nasprotuje posredovanju letnih poročil in seznamov delavcev, saj je zapisal, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in poslovno skrivnost. Pooblaščenec je zaradi teh navedb presojal, ali je podana izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu opredeljuje poslovno skrivnost kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom (1. odstavek) ali podatek, za katerega je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanj izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Stranski udeleženec v svojem dopisu z dne 12. 12. 2008 ni izkazal, da je družba za zahtevane dokumente sprejela pisni sklep, v katerem bi podatke, vsebovane v teh dokumentih, določila kot poslovno skrivnost. To dejstvo prav tako ne izhaja iz dokumentacije, ki jo je Pooblaščencu predložil organ na ogledu in camera. Pooblaščenec je namreč z vpogledom v dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, ugotovil, da ta ni vidno označena kot poslovna skrivnost. Nadalje je Pooblaščenec presojal pogoj iz 2. odstavka 39. člena ZGD-1 in ugotovil, da stranski udeleženec občutne škode, ki bi vplivala na njegov slabši položaj na trgu, ni izkazal. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 je namreč primarno na zainteresiranem podjetju, čigar podatki naj bi se varovali kot poslovna skrivnost. Iz tega sledi, da bi moral stranski udeleženec konkretno izkazati, da bi škoda zanj zares utegnila nastati, če bi se podatki razkrili. Pooblaščenec ugotavlja, da stranski udeleženec zgolj z abstraktnim zatrjevanjem, da gre za poslovno skrivnost in podatke gospodarske družbe (in zaradi tega domnevno ne za informacije javnega značaja), ni izkazal interesa za varstvo informacij, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost.
Pooblaščenec je zato ugotovil, da v konkretnem primeru dokumenti ne izpolnjujejo pogojev, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti določa 39. člena ZGD-1, zato ne gre za izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je v postopku obravnavanja zadeve ugotovil, da druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru niso podane. Ker je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zmotno oz, nepopolno ugotovil dejansko stanje, je Pooblaščenec pritožbi prosilca zoper odločbo organa 090-53/2008/4 z dne 31. 7. 2008 ugodil ter na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil in zadevo rešil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka