Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 021-112/2008/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je zahtevala dokumente v zvezi z izvedenimi inšpekcijskimi ukrepi na podlagi njene prijave. Organ je njeno zahtevo zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da organ še ni izvedel nobenih inšpekcijskih ukrepov v zvezi z zahtevo prosilke, zato informacije javnega značaja ne obstajajo.
ODLOČBA
Številka: 021-112/2008
Datum:
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., ki jo zastopa odvetnica Dolores Maučec, Cesta Zore Perello Godina 3, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2008-3 z dne 21. 7. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 8. 4. 2008 na organ naslovila zahtevo, s katero je zahtevala, da ji organ, v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, pošlje dokumente v zvezi z izvedenimi ukrepi v zvezi z nelegalnim posegom na parc. št. 593/2 k.o. Sveti Anton, zaradi postavitve zidu v višini 3 m, vse s strani lastnika parcele št. 597/4 in 597/5, vse k.o. Sveti Anton.
Organ je prosilki dne 21. 7. 2008 izdal odločbo št. 090-23/2008-3, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe najprej povzel prosilkino zahtevo, nato pa navedel, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ob pregledu dokumentacije ugotovila, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval izvedene ukrepe v konkretni zadevi. Organ pojasnjuje, da dokument, ki ga prosilka zahteva, ne obstaja, zato ga prosilki tudi ni mogel posredovati, zaradi česar je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil v skladu s 4. členom ZDIJZ. Organ dodaja, da prosilka ne more pridobiti informacij o bodočih dogodkih, za katere organ še ne ve, kdaj bodo nastali. Bodoča informacija je neobstoječa informacija in tako ne more biti informacija javnega značaja. Posredovati je mogoče le tiste informacije, ki v trenutku odločitve že obstajajo in kumulativno izpolnjujejo pogoje iz 4. člena ZDIJZ. Organ je prosilki pojasnil tudi, da bo njeno prijavo za uvedbo inšpekcijskega postopka obravnaval v skladu z letnim planom prioritetno načrtovanih nalog.
Dne 28. 8. 2008 je prosilka zoper odločbo organa vložila pritožbo. Prosilka v pritožbi navaja, da že dlje časa neuspešno poskuša od organa pridobiti podatke o izvedenih inšpektorjevih ukrepih v zvezi z nelegalnimi gradbenimi posegi na parceli št. 593/2 k.o. Sveti Anton. Na nobeno od prijav organ ni ukrepal in je ni obvestil o izvedenih inšpektorskih ukrepih, kot mu nalaga 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Nadalje navaja, da je organ njeno zahtevo zavrnil, ker je uradna oseba pri pregledu inšpekcijskega spisa ugotovila, da zahtevana informacija ne obstaja, torej da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval izvedene ukrepe v konkretni zadevi. Ker ta informacija ne obstaja, je ni možno posredovati in jo je organ, na podlagi 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, zavrnil. Istočasno je organ navedel, da bo obravnaval prijavo prosilke ter uvedel inšpekcijski postopek, vendar zaradi letnega plana prioritetno načrtovanih nalog, zadeva (oz. prijava pritožnika) še ni bila preučena. Po mnenju prosilke je v tem delu organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po drugem odstavku 237. člena ZUP, kajti odločbe se v tem delu ne da preizkusiti, saj po eni strani organ ugotavlja, da zahtevana informacija ne obstaja, ker organ še ni uvedel postopka, istočasno pa ugotovi, da obstaja nek dokument, ki ga poimenuje »plan dela s prioritetnimi nalogami« (tega instituta ZUP in ZIN ne poznata) in da njena prijava ni prioritetna naloga. Prosilka predvideva, da je plan dela izdelan v pisni obliki in da njegovo oblikovanje in izvajanje ni prepuščeno samovolji posameznega inšpektorja. V kolikor IRSOP ima takšen plan dela, bi moral biti pritožnik o tem obveščen. Istočasno pa bi moral biti obveščen tudi o tem, kdaj bo organ, v skladu s planom dela, obravnaval njegovo vlogo oz. prijavo. Ta informacija pa je takšne narave, da vsebuje vse elemente informacije javnega značaja v skladu s 4. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in bi jo bil organ dolžan posredovati.
Pritožbo prosilke je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 25. 9. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilke glede letnega plana dela organa s prioritetnimi nalogami, njegove vsebine, oblike in sestave, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilka v tem delu pritožbe omejuje le na izpodbijanje domnevnih postopkovnih nepravilnosti izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala dne 8. 4. 2008. Prosilka je z zahtevo z dne 8. 4. 2008 namreč zahtevala dokumente v zvezi z izvedenimi inšpekcijskimi ukrepi in ne »plana dela s prioritetnimi nalogami«, na katerega se sklicuje v pritožbi. Organ je z izpodbijano odločbo odločil v mejah zahteve prosilke z dne 8. 4. 2008 in tudi Pooblaščenec lahko preizkusi izpodbijano odločbo zgolj v mejah zahteve prosilke z dne 8. 4. 2008. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je tako irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb, kjer se prosilka sklicuje na to, da zahtevani dokumenti obstajajo oziroma bi morali obstajati.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je, na podlagi 21. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, s spremembami in dopolnitvami) in 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami) ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, zato ni nobenega dvoma, da spada med organe zavezance, ki jih v 1. čl. določa ZDIJZ.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilkina pritožba izhaja iz domneve o njegovem neobstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.
3. Splošno o informaciji javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilka zahtevala seznanitev z dokumenti, ki naj bi nastali v okviru inšpekcijskega postopka, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ. Po Uredbi o organih v sestavi ministrstev organ nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo:
• varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji;
• vodni režim, urejanje voda in gospodarjenje z njimi;
• graditev objektov in gradbenih konstrukcij;
• izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte;
• stanovanjske zadeve in
• geodetske dejavnosti (glej http://www.iop.gov.si/index.php?id=5116&L=si).
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacija, ki jih zahteva prosilka, ustreza navedenemu.
Pooblaščenec je preučil priloženo dokumentacijo in ugotovil, da je Lea Veider, zaposlena pri organu, dne 17. 7. 2008, poslala elektronsko sporočilo Juriju Lovšinu, uradni osebi, pooblaščeni za odločanje na področju inšpekcije za prostor na organizacijski enoti organa v Kopru (dokument organa št. 090-23/2008-6), v katerem ga sprašuje, ali je bila v zadevi, v zvezi z nelegalnim posegom na parceli št. 593/2 k.o. Sveti Anton, izdana odločba o izrečenih ukrepih oziroma kakšen drugi akt. Jurij Lovšin je pojasnil, kot to izhaja iz dokumenta organa št. 090-23/2008-4, da inšpekcijski postopek še ni pričet.
Pooblaščenec je dne 11. 11. 2008 pozval organ (uradni zaznamek Pooblaščenca št. 021-112/2008/4) naj podrobneje pojasni, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Dne 12. 11. 2008 je Tomislav Umer, vodja območne enote Koper, Inšpektorata RS za okolje in prostor, pojasnil, da do dne 21. 7. 2008, ko je bila izdana odločba uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, v inšpekcijski zadevi ni obstajal še noben inšpekcijski dokument, niti še ni bil odprt inšpekcijski spis. Ker inšpektor do tega dne ni opravil še nobenega inšpekcijskega opravila glede gradenj na parc. št. 593/2, 597/4 in 597/5 k.o. Sv. Anton, v zadevi tudi ni obstajal noben dokument.
Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti inšpektorja, da v določenem roku začne ali konča konkretni inšpekcijski postopek. Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti, zato v konkretnem postopku ugotavlja le, ali obstaja kakršen koli dokument.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ ne razpolaga z nobenim dokumentom v zvezi z izvedenimi ukrepi v zvezi z nelegalnim posegom na parc. št. 593/2 k.o. Sveti Anton, zaradi postavitve zidu v višini 3 m, vse s strani lastnika parcele št. 597/4 in 597/5, vse k.o. Sveti Anton, saj se konkretni inšpekcijski postopek, do izdaje izpodbijane odločbe, pri organu sploh še ni začel. Organ bi s temi informacijami lahko razpolagal le, če bi se predmetni inšpekcijski postopek že začel.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da ni podan 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej, da se dokument nahaja v neki materializirani obliki.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 8. 4. 2008, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-23/2008-3 z dne 21. 7. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka