Prosilec - DARS
+ -Številka: 021-139/2008/9
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 021-139/2008/9
Datum: 18.02.09
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Dars d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1-1/08 z dne 17. 10. 2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 1-1/08 z dne 17. 10. 2008 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe:
a) za parcelo št. 395/1 k.o. Plavje posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
• Odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Koper, Izpostava Koper št. 90312-826/1999 - L24 z dne 26. 11. 1999, pri čemer mora v dokumentu na njegovi prvi strani pod uvodom odločbe ter na drugi strani pri navedbi komu je potrebno odločbo vročiti, prekriti podatke o lastniku (ime in priimek, naslov);
b) za parcelo št. 737/111 k.o. Škofije posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
• Delno enotno dovoljenje št. 350-03-71/99- PK/GL z dne 19. 4. 2002, pri čemer mora prekriti podatke komu je potrebno vročiti odločbo, in sicer od 29. do 70. alineje, od 71. do 75. alineje, od 77. do 79. alineje, od 82. do 85. alineje, od 88. do 94. alineje, od 96. do 109. alineje, od 111. do 113. alineje, od 119. do 131. alineje ter od 133. do 137. alineje (strani19 – 21);
• Odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Koper, Izpostava Koper št. 90312-642/1999 - L23 z dne 9. 11. 1999, pri čemer mora v dokumentu na njegovi prvi strani pod uvodom odločbe ter na drugi strani pri navedbi komu je potrebno odločbo vročiti, prekriti podatke o lastniku (ime in priimek, naslov).
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 29. 9. 2008 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu organ sporoči pravno podlago za plačilo cestnine (vinjete) za cesto, ki nima uporabnega dovoljenja, je pa v dejanski uporabi (kasneje je pojasnil, da gre za zahtevo, povezano s parcelo št. 395/1 k.o. Plavje) ter pravno razlago za uporabo parcele št. 737/111 k.o. Škofije za zgraditev avtoceste Klanec – Srmin.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 17. 10. 2008 izdal odločbo št. 1-1/08, s katerim je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na pravno razlago za uporabo parcele št. 737/111 k.o. Škofije, saj naj podatki, ki jih prosilec zahteva, ne bi izpolnjevali pogojev, ki jih za informacijo javnega značaja zahteva ZDIJZ. Tolmačenje prava, kot ga zahteva prosilec, po mnenju organa ne po obliki ne po vsebini ne predstavlja informacije javnega značaja. V delu, ki se nanaša na pravno podlago za plačilo cestnine (vinjete) za cesto, ki nima uporabnega dovoljenja, je pa v dejanski uporabi, pa je organ prosilca napotil na določbe Zakona o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 33/2006; ZJC).
Prosilec je dne 27. 10. 2008 pri organu vložil pritožbo na izdano odločbo. V pritožbi navaja, da odgovor organa v delu, ki se nanaša na pravno razlago o plačilu cestnine pri uporabi objekta brez uporabnega dovoljenja, ni zadovoljiv. Navaja, da po njegovem vedenju uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja ni možna in zato zaračunavanje cestnine ni dopustno. Glede dela zahteve, ki se nanaša na parcelo št. 737/111 k.o. Škofije ter njeno uporabo za zgraditev avtoceste Klanec – Srmin, prosilec navaja, da zahtevane podatke organ gotovo poseduje.
Iz uradnega zaznamka o telefonskem pogovoru s prosilcem, z dne 12. 11. 2008, ki ga je Pooblaščenec opravil zaradi razjasnitve tako prosilčeve zahteve kot tudi njegove pritožbe, izhaja, da prosilec meni, da informacije, ki jih od organa zahteva, obstojijo v obliki že obstoječega dokumenta. Naknadno je prosilec Pooblaščencu kot pojasnilo posredoval še odgovor Ministrstva za okolje in prostor št. 090-14/2005 z dne 14. 2. 2008, iz katerega izhaja, da za obalno cesto Škofije – Srmin uporabno dovoljenje še ni bilo izdano. Iz odgovora Ministrstva za okolje in prostor št. 090-18/2008 z dne 13. 3. 2008 izhaja, da za navedeno cesto ni bila izdana niti odločba o poskusnem obratovanju.
Pooblaščenec je organ dne 22. 12. 2008 z dopisom št. 021-139/2008/3 pozval naj mu posreduje vse dokumente v zadevi pritožbe na njegovo odločbo glede zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Organ je Pooblaščenca najprej zaprosil za podaljšanje roka, nato je z dopisom št. 1-1/08 z dne 13. 1. 2009 Pooblaščenca obvestil, da vztraja na stališču, ki ga je obrazložil že v odločbi, in sicer, da je podlaga za plačilo cestnine podana v ZJC, ki je javno dostopen in se zato prosilca napoti nanj. Na drugo zahtevo pa meni, da pravna razlaga, ki jo zahteva prosilec v skladu z ZDIJZ, ni opredeljena kot informacija javnega značaja, saj ne izpolnjuje pogoja materializiranosti. Pooblaščencu organ ni posredoval nobenega dokumenta.
Pooblaščenec je dne 10. 2. 2009 pri organu opravil ogled in camera, kjer je pridobil dokumentacijo, povezano z obema parcelama, ki sta povezani z zahtevo prosilca. Pooblaščenec je tako za obe parceli pridobil grafični prikaz podatkov zemljiškega katastra z opisnimi podatki o parcelah, ZK izpiska, delni enotni dovoljenji, parcelacijski odločbi ter odlok o lokacijskem načrtu obalna cesta - odsek Škofije – Križišče Ankaran (Uradne objave, Koper 30. marca 1993) in Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Klanec – Srmin (Ur.l. RS, št. 51/99).
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Delovno področje organa
Organ je bil ustanovljen z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/2004, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDARS) in je organiziran kot delniška družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Edini ustanovitelj in delničar organa je Republika Slovenija, pri čemer organ:
- v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest,
- opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter opravlja finančni inženiring sredstev, namenjenih za izgradnjo avtocest in odplačilo posojil, najetih za njihovo izgradnjo,
- upravlja in razpolaga s tistimi nepremičninami, ki so bile pridobljene v zvezi z gradnjo avtocest, pa niso bile v celoti uporabljene za njihovo izgradnjo ali niso v celoti potrebne za upravljanje in vzdrževanje avtocest v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost cestnega prometa,
- upravlja in vzdržuje avtoceste.
Organ torej organizira in vodi gradnjo in obnovo avtocest v imenu in za račun države, izvaja finančni inženiring ter vzdržuje in upravlja z avtocestami (kot koncesionar), zato sodi v krog organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Navedeni člen določa, da je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ ter zahtevana informacija izvira iz njegovega delovnega področja. V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, do katerih informacij je prosilec v svoji zahtevi dejansko želel dostop ter ali se nahajajo v materializirani obliki.
Predmet zahteve in pojem materializirane oblike
Ker se je organ v delu, v katerem je zahtevo prosilca zavrnil, skliceval na to, da tolmačenje prava, ki ga zahteva prosilec, ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ niti po vsebini niti po obliki, je bilo v pritožbenem postopku potrebno najprej razjasniti, kaj je dejansko bilo predmet prosilčevega zahtevka. Pooblaščenec je ob preučitvi vse dokumentacije in ob dodatni obrazložitvi tako s strani prosilca (telefonski pogovor s prosilcem dne 12. 11. 2008) kot organa (ogled in camera dne 10. 2. 2009) ugotovil, da je razlaga organa nepravilna. Že iz namena, ki ga je iz zahteve prosilca ter njegovih naknadnih obrazložitev moč razbrati, bi organ moral ugotoviti, da prosilec v povezavi s parcelo št. 737/111 k.o. Škofije dejansko želi dobiti dokumente, iz katerih bi izhajala zakonitost uporabe navedene parcele za zgraditev avtoceste Klanec – Srmin in ne tolmačenja prava kot takega. O dejanskem namenu prosilca bi se organ lahko prepričal tudi s pozivom prosilcu za obrazložitev in dopolnitev njegove zahteve v skladu z določbo 18. člena ZDIJZ.
V zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na del, v katerem je organ prosilcu sicer z odločbo ugodil, vendar ga je le napotil na ZJC, Pooblaščenec meni, da je pritožbo prosilca moč razumeti v smislu, da informacija, ki jo je organ prosilcu posredoval v obrazložitvi zgoraj navedene odločbe, ni informacija, ki jo je prosilec zahteval. Prosilec je Pooblaščencu to v telefonskem pogovoru dne 12. 11. 2008 tudi potrdil. Pooblaščenec organu pojasnjuje, da je prosilec prava neuka stranka in da je potrebno za razjasnitev in dopolnitev vlog in zahtev prava neukih strank le-te pozvati na dopolnitev, v kolikor iz zahteve organ v popolnosti ne more ugotoviti, kaj je dejansko predmet vloge prosilca. Pooblaščenec je v izogib nadaljnjim zapletom in dvomom o tem, kaj prosilec dejansko želi, z njim dne 12. 11. 2008 opravil telefonski pogovor.
Dne 10. 2. 2009 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera in pridobil vso dokumentacijo (našteto že zgoraj), ki se nanaša na prosilčevo zahtevo. Pooblaščenec je ocenil, da iz pridobljene dokumentacije izhajajo vsa dejstva, ki jih prosilec zahteva, zato je odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec prosilcu zgolj neobvezno pojasnjuje, da iz v izreku navedenih dokumentov (v povezavi z javno dostopnimi dokumenti, ki so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve in na katere se prosilec v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ le napoti) po mnenju Pooblaščenca nedvomno izhaja, da gre za dokumente, na katere se nanaša zahteva prosilca. Iz njih namreč izhaja odgovor na trditev prosilca, da organ trži (zaračunava cestnino) del parcele št. 395/1 k.o. Plavje. Iz dokumentov je namreč razvidno, da parcela 395/1 k.o. Plavje ni zajeta v delnem enotnem dovoljenju št. 350-03-73/99-NŠ, PK z dne 6. 12. 2004 in torej pravno formalno ni del hitre ceste na odseku Škofije – Srmin. Glede samega odgovora na vprašanje o pravni podlagi za plačilo cestnine (vinjete) za cesto, ki nima uporabnega dovoljenja (vprašanje se nanaša na parcelo št. 395/1 k.o. Plavje), Pooblaščenec le neobvezujoče pripominja, da se strinja z odgovorom organa, da je pravna podlaga podana v ZJC, vendar bi z meritornim odločanjem o teh dveh vprašanjih Pooblaščenec prekoračil meje svoje zakonite pristojnosti.
Iz dokumentov, ki jih mora organ posredovati prosilcu, nadalje izhaja tudi, da je parcela 737/2 k.o. Škofije zajeta v Uredbi o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Klanec – Srmin (Ur. l. RS, št. 51/99). Ob spremembi parcelacijskih podatkov z Odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Koper, Izpostava Koper št. 90312-642/1999 - L23 z dne 9. 11. 1999, je iz parcele 737/2 k.o. Škofije nastala tudi nova parcela št. 737/111 k.o. Škofije, ki je zajeta v delnem enotnem dovoljenju št. 350-03-73/99- PK/GL z dne 19. 4. 2002 in je torej kot taka sestavni del avtocestnega odseka Klanec – Srmin.
Po mnenju Pooblaščenca gre torej v obeh navedenih primerih iz zgoraj obrazloženih razlogov nedvomno za dokumente, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec v konkretnem primeru tudi ugotavlja, da se zahtevane informacije nahajajo v materializirani obliki, saj so bile za potrebe izgradnje obeh (avto)cestnih odsekov izdelane in organ z njimi razpolaga. Nenazadnje jih je Pooblaščencu na ogledu in camera tudi posredoval.
2. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacije javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri obeh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo podatke o lastnikih parcel, na katere se dokumenti nanašajo ter imena in priimke ter naslove ljudi, ki so jim bili dokumenti vročeni. Pooblaščenec je tako ugotovil, da dokument, ki se nanaša na parcelo št. 395/1 k.o. Plavje, vsebuje osebne podatke, in sicer:
- Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, Izpostava Koper št. 90312-826/1999 - L24 z dne 26. 11. 1999 na prvi strani pod uvodom odločbe vsebuje ime in priimek ter naslov lastnika parcele ter na drugi strani ime in priimek ter naslov osebe, ki ji je potrebno odločbo vročiti;
Dokumenti, ki se nanašajo na parcelo št. 737/111 k.o. Škofije pa vsebujejo naslednje osebne podatke:
- Delno enotno dovoljenje št. 350-03-71/99- PK/GL z dne 19. 4. 2002, podatke komu je potrebno odločbo poslati v vednost, in sicer od 29. do 70. alineje, od 71. do 75. alineje, od 77. do 79. alineje, od 82. do 85. alineje, od 88. do 94. alineje, od 96. do 109. alineje, od 111. do 113. alineje, od 119. do 131. alineje ter od 133. do 137. alineje (strani19 – 21); – navedeni so imena in priimki ter naslovi posameznikov;
- Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, Izpostava Koper št. 90312-642/1999 - L23 z dne 9. 11. 1999 na prvi strani pod uvodom odločbe vsebuje ime in priimek ter naslov lastnika parcele ter na drugi strani ime in priimek ter naslov osebe, ki ji je potrebno odločbo vročiti.
Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je namreč preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
V navedenih primerih gre nedvomno za varovane osebne podatke (imena, priimki in naslovi posameznikov), saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
3. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov lastnikov parcel, na katere se dokumenti nanašajo ter imen in priimkov ter naslovov ljudi, ki so jim bili nekateri od dokumentov vročeni, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
4. Zaključek
Pooblaščenec prosilcu ob koncu pojasnjuje, da organ na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu lahko ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (zakoni, odloki občin, uredbe vlade, zemljiškoknjižni izpiski in podobni dokumenti), čeprav se njegova zahteva nanje nanaša. Organ prosilcu v takih primerih posreduje le napotilo, kje se informacija nahaja. Pooblaščenec v smislu te določbe ZDIJZ prosilca, v zvezi z njegovo zahtevo glede parcele št. 395/1 k.o. Plavje, napotuje tudi na Odlok o lokacijskem načrtu Obalna cesta, odsek Škofije – križišče Ankaran (Uradne objave, Koper 30. marec 1993) ter v zvezi s parcelo št. 737/111 k.o. Škofije na Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Klanec – Srmin (Ur.l. RS, št. 51/1999).
Pooblaščenec je pritožbi prosilca tako delno ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je zato sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije vseh dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Pripravila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka