Prosilka - JP Žale
+ -Številka: 021-129/2008/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-129/2008/4
Datum: 20. 1. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka), z dne 20. 10. 2008, zoper odločbo Žale Javno podjetje d.o.o., Med hmeljniki 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 1000/3 z dne 30. 9. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper odločbo organa, št. 1000/3 z dne 30. 9. 2008, se delno ugodi in izpodbijana odločba se v tem delu odpravi. Organ je dolžan prosilki v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo sklepa organa o imenovanju uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja, št. 9/1 z dne 8. 1. 2007.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 16. 9. 2008 prejel zahtevo prosilke, v kateri je prosilka navedla, da ji je organ z dopisom, št. 1672/2 z dne 27. 12. 2006, zavrnil prošnjo, s katero je zahtevala vpogled v fotografije groba ... ter navedbo imena in priimka delavke, ki je grob fotografirala. V nadaljevanju zahteve je prosilka navedla, da je bila 27. 8. 2008 pri organu in pri tem podala zabeležko, odgovora pa še ni prejela. V zadnjem odstavku zahteve je prosilka navedla, da v roku petih dni pričakuje odgovor organa glede fotografij groba ... z vsemi navedbami uradne osebe, pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja.
Na podlagi zahteve prosilke je organ izdal odločbo, št. 1000/3 z dne 30. 9. 2008, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je bilo po pregledu vsebine zahteve ugotovljeno, da je bilo ime uradne osebe prosilki pisno posredovano dne 28. 8. 2008 in je tudi razvidno iz izpodbijane odločbe ter da pri zahtevani informaciji ne gre za informacijo javnega značaja, kot jo opredeljuje ZDIJZ. Pri tem je organ navedel 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki v času, ko prosilec zaprosi za dostop, že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, kar pomeni, da se mora dokument že nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti oziroma izdelati, predelati, spremeniti ali dograditi. Organ je navedel, da se načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, zapisano v 5. členu ZDIJZ, v konkretnem postopku ne razteza na zahtevano informacijo in da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v kakršnikoli dosegljivi materialni oziroma dokumentirani obliki oziroma bi njihova pridobitev zahtevala posebno pripravo.
Prosilka je dne 20. 10. 2008 zoper odločbo iz prejšnjega odstavka vložila pritožbo, v kateri je navedla, da pojasnila organa v izpodbijani odločbi niso točna. Pri tem je prosilka pojasnila, da je dala zabeležko v uradnem prostoru organa dne 27. 8. 2008, dopisa z dne 28. 8. 2008 pa ni prejela. V nadaljevanju je navedla, da so fotografije groba Christofovih informacije javnega značaja in sicer zato, ker je to grob širše rodbine ... , kjer so pokopani tudi njeni sorodniki. Grob po mnenju prosilke ni tuj grob. Prosilka je pri tem pojasnila, kako je prehajala lastninska pravica na grobu od leta 1932 do danes, ko je najemniški grob. V nadaljevanju pritožbe je prosilka zapisala, da so fotografije tega groba dokument, ki je v skladu z določilom 4. člena ZDIJZ bil izdelan oziroma bil že obstoječ v času, ko je zaprosila za vpogled. Organ je po navedbah prosilke fotografije groba izdelal sam, po nalogu uslužbenca organa, g. Pozderca, ki je vpričo prosilke poklical po telefonu fotografinjo organa. Prosilka je prisostvovala fotografiranju, kjer je bilo posnetih štiri ali pet fotografij, ki jih je prosilka videla na zaslonu fotoaparata. Fotografinja je prosilki pojasnila, da jih bo lahko videla povečane na računalniškem zaslonu. Prosilka je v pritožbi navedla še, da je grob zanemarjen in da je v tleh pred vazo udrtina, za katero najemnica ni poskrbela najmanj tri mesece. Organ je na prošnjo prosilke za vpogled v fotografije groba v dopisu, št. 1672 z dne 27. 12. 2006, navedel, da fotografije in ime ter priimek fotografinje niso informacije javnega značaja, zato ji zahtevanih podatkov niso posredovali. Prosilka ja navedla, da Robert Matinčič takrat še ni bil pristojen odločati o tem, saj je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja postal šele decembra 2007. Prosilka je pri organu ponovno zaprosila za vpogled v fotografije groba septembra 2008. Organ je tokrat zanikal obstoj fotografij in obstoj fotografinje organa. Prosilka v pritožbi vztraja pri zahtevi za vpogled v fotografije groba oziroma za posredovanje fotokopij le-teh in dodaja, da je fotokopiranje fotografij pripravljena tudi plačati. Na koncu pritožbe je prosilka navedla, da sta ji uslužbenki organa pokazali eno samo fotografijo in pri tem navedli, da imajo samo to, ki prikazuje brezhibno urejen grob.
Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 1123/1 z dne 22. 10. 2008, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje. Dopisu je organ med drugim priložil tudi zabeležko z dne 27. 8. 2008, iz katere izhaja, da je prosilka tega dne zahtevala pisno potrdilo oziroma izjavo, da je Robert Martinčič uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu. Organ je dopisu priložil tudi dokument z naslovom »Odgovor na zabeležko« z dne 28. 8. 2008, v katerem je organ zapisal, da je Robert Martinčič, direktor OE pokopališka dejavnost, na podlagi sklepa direktorja uradni pooblaščenec za informacije javnega značaja pri organu.
Ker so se izjave prosilke in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 4. 12. 2008 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da včasih posname fotografijo groba. Takšen primer je na primer, ko izda soglasje za kamnoseška dela ali kadar pride do poškodbe groba. Organ nima zaposlenega poklicnega fotografa, ampak fotografiranje opravi zaposleni pri organu. V nadaljevanju ogleda in camera je organ Pooblaščencu predstavil elektronsko obliko prostorskega informacijskega sistema, iz katerega je razvidno, za katere grobove organ hrani fotografije. Pri tem je organ prikazal grobno parcelo št. ZIDBL1007, t.j. grobno parcelo, na katero se nanaša zahteva prosilke. Iz izpisa za navedeno parcelo, ki ga je Pooblaščenec vzel v spis, izhaja, da na tem mestu ni shranjena nobena fotografija. Organ je nato pokazal tudi primer izpisa za naključno izbrano grobno parcelo, za katero pa organ hrani fotografijo. Organ je pojasnil, da mu ni znano, kdaj naj bi bile posnete fotografije, ki jih navaja prosilka v zahtevi in ponovno zatrdil, da z zahtevanimi fotografijami ne razpolaga. Glede dela zahteve prosilke, ki se nanaša na podatke o uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, je organ pojasnil, da je prosilki odgovoril z dopisom z dne 28. 8. 2008 in z dopisom, št. 779/2 z dne 24. 6. 2008, pri tem pa organ prosilki ni posredoval sklepa o imenovanju uradne osebe. Pooblaščenec je na ogledu in camera vzel v spis dopis organa, št. 779/2 z dne 24. 6. 2008 in sklep organa, št. 9/1 z dne 8. 1. 2007. Organ je prosilki poslal dopise z navadno pošto, zato ne razpolaga z dokazom, da je prosilka odgovor prejela, je pa iz delovodnika organa, katerega fotokopijo je Pooblaščenec vzel v spis, razvidno, da sta bila navedena dopisa odposlana.
Pritožba prosilke je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
2. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Organ je javno podjetje, ki je organizirano v pravni obliki gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo. Na podlagi vpogleda v spletno stran organa (http://www.jh-lj.si/index.php?p=6&k=1733) je Pooblaščenec ugotovil, da organ med drugim opravlja tudi gospodarsko javno službo pogrebne storitve in upepelitve ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, kot jo določa Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/1984, s spremembami in dopolnitvami). Pri tem velja poudariti, da je za vse izvajalce javnih služb značilno, da so zavezani za dostop do informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe. Javne službe lahko izvajajo tako pravne osebe javnega prava, kot pravne osebe zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz kroga organov zavezancev po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Zaradi navedenega Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilka zahtevala dokumente, ki se nanašajo na izvajanje javnopravne dejavnosti, ki jo organ izvaja kot javno službo in glede katere je zavezan po ZDIJZ, čemur pa organ v odločbi niti ne oporeka. Iz tega izhaja, da organ sodi v krog organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, zahtevane informacije v obravnavanem primeru pa izvirajo iz njegovega delovnega področja, ker se nanašajo na vzdrževanje pokopališč, torej na izvajanje gospodarske javne službe, ki jo izvaja organ. Zato je pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, to je, ali se ta nahajajo pri organu v materializirani obliki.
2. 1. Fotografije grobne parcele in podatki o delavki, ki naj bi grobno parcelo fotografirala
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na to, da fotografije groba Christofovih in posledično tudi podatki o delavki, ki naj bi grobno parcelo fotografirala, ne obstajajo, zahteva prosilke pa izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, zato je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti v resničnost navedb organa, da ne razpolaga s fotografijami groba ... oziroma s fotografijami grobne parcele št. ZIDBL1007 in posledično tudi s podatki o delavki, ki naj bi grobno parcelo fotografirala. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanih dokumentov, je zlasti dejstvo, da je organ na ogledu in camera Pooblaščencu omogočil vpogled v elektronsko obliko prostorskega informacijskega sistema, iz katerega je razvidno, za katere grobne parcele organ hrani fotografije, pri čemer je Pooblaščenec ugotovil, da je mesto v tem informacijskem sistemu, ki je namenjeno shranjevanju fotografij, pri grobni parceli št. ZIDBL1007 prazno. Iz navedenega izhaja, da organ ne razpolaga z zahtevanimi fotografijami in s podatki o delavki, ki naj bi grobno parcelo fotografirala.
Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbam organa, iz katerih izhaja, da le v določenih primerih posname in shrani fotografijo grobne parcele. Pooblaščencu namreč ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da fotografira in tudi hrani fotografije vsake grobne parcele. Neobstoj fotografij v konkretnem primeru potrjuje tudi dejstvo, da organu ni znano, kdaj oziroma zakaj naj bi nastale fotografije, ki jih navaja prosilka v svoji zahtevi, torej mu ni znano, da bi v preteklosti v zvezi z grobno parcelo št. ZIDBL1007 nastopil kateri izmed primerov, ko organ posname in shrani fotografije grobne parcele.
Dejstvo, da je organ v dopisu, št. 1000/2 z dne 30. 9. 2008, s katerim je v prilogi prosilki posredoval izpodbijano odločbo, navedel, da je pripravljen posneti fotografije grobne parcele št. ZIDBL1007 v okviru izvajanja tržne dejavnosti, kaže na to, da je organ želel zahtevi prosilke ugoditi, saj je storil tudi vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi prosilko seznanil z zahtevanimi informacijami.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ni posnel oziroma shranil fotografij, ki so predmet obravnavane zahteve. Ne glede na to pa je treba opozoriti, da organ, ki je izvajalec gospodarske javne službe, z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Prosilka je povsem upravičeno pričakovala, da organ morda razpolaga s fotografijami grobne parcele št. ZIDBL1007, saj v nekaterih primerih organ razpolaga s fotografijami grobnih parcel. Organ je kot dober gospodar dolžan poskrbeti, da zakonito in smotrno izvaja gospodarsko javno službo pogrebne storitve in upepelitve ter urejanje in vzdrževanje pokopališč. Vendar pa iz navedb organa v izhaja, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za fotografiranje grobne parcele in posledično za hrambo takšnih fotografij. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, ker sploh nikoli ni bila izdelana, zato Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da fotografira grobno parcelo št. ZIDBL1007 in na ta način pridobljene fotografije shrani v elektronsko obliko prostorskega informacijskega sistema.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da fotografije grobne parcele št. ZIDBL1007 in posledično tudi podatki o delavki, ki naj bi navedeno grobno parcelo fotografirala, ne obstajajo, torej organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Glede na to, da je prosilka v pritožbi navedla, da je grob zanemarjen, Pooblaščenec zgolj pojasnjuje, da ta navedba v obravnavanem pritožbenem postopku ni pravno relevantna, Pooblaščenec zgolj pripominja, da 39. člen Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 116/2008, v nadaljevanju Odlok) določa, da morajo najemniki grobov skrbeti za urejen videz groba. Za nadzor nad izvajanjem navedene določbe je, skladno s 47. členom Odloka, pristojen Inšpektorat Mestne uprave Mestne občine Ljubljana.
2.2. Podatki o uradni osebi, pooblaščeni za posredovanje informacij javnega značaja
V nadaljevanju pritožbenega postopka je Pooblaščenec ugotavljal, ali organ razpolaga s podatki o uradni osebi, pooblaščeni za posredovanje informacij javnega značaja, to je, ali se ti podatki nahajajo pri organu v materializirani obliki.
V pritožbenem postopku se je izkazalo, da je organ prosilki sicer poslal dopis z dne 28. 8. 2008 in dopis, št. 779/2 z dne 24. 6. 2008, s katerima je pojasnil, kdo je uradna oseba, pooblaščena za posredovanje informacij javnega značaja, vendar pa o zahtevi prosilke ni odločil na način, kot je določen z ZDIJZ, ker prosilki ni posredoval zahtevane informacije v obliki dokumenta, s katerim je razpolagal v trenutku, ko je obravnaval zahtevo prosilke. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da organ s takšnim dokumentom razpolaga, in sicer je to sklep o imenovanju uradne osebe, pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja, št. 9/1 z dne 8. 1. 2007.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilke, je v nadaljevanju presojal, ali gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec na podlagi skrbne preučitve zahtevane informacije javnega značaja zaključuje, da sklep organa, št. 9/1 z dne 8. 1. 2007, ne vsebuje nobene izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zahtevani dokument torej v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec na koncu opozarja na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilka tista, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Upoštevaje navedeno in glede na to, da iz zabeležke z dne 27. 8. 2009 izhaja, da želi prosilka prejeti pisno potrdilo oziroma izjavo, mora organ prosilki posredovati fotokopijo dokumenta, navedenega v 1. točki izreka te odločbe.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec, na podlagi informacij in dokumentov, pridobljenih na ogledu in camera ter navedb prosilke in organa, zaključuje, da je pritožba prosilke v tem delu utemeljena in da je organ napačno uporabil pravni predpis s tem, ko je na zahtevo prosilke na podlagi ZDIJZ odgovoril z dopisom, v katerem je sicer zapisal podatke, ki so bili predmet zahteve prosilke, ni pa ji posredoval samega dokumenta, iz katerega ti podatki izhajajo. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper drugo točko izreka te odločbe prav tako ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Žale Javno podjetje d.o.o., številka 1000/3 z dne 30. 9. 2008. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka