Prosilka - Občina Medvode
+ -Številka: 021-117/2008/13
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji
POVZETEK
Prosilka je kot novinarka od organa zahtevala, da ji organ posreduje podatek o tem, za kakšne stroške je šlo pri strokovnem izletu Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v Španijo in iz katere postavke so že bili oziroma še bodo poravnani ti stroški. Organ je navedel, da mu podatek o znesku, ki ga je organ plačal za navedeni strokovni izlet, ni znan. Pooblaščenec je ugotovil, da odgovor na vprašanje prosilke izhaja iz dokumentov, in sicer iz Odredbe za plačilo – nakazilo, evidenčna in iz računa turistične agencije. Pooblaščenec je ugotovil, da je zahtevani podatek prosto dostopen in organu naložil, da ga posreduje prosilki.
ODLOČBA
Številka: 021-117/2008/
Datum: 19. 11. 2008
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….., novinarke dopisništva Kranj, Delo d.d., Dunajska 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 16. 9. 2008, zoper odločbo Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, (v nadaljevanju organ), z dne 15. 9. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati:
- Odredbo za plačilo – nakazilo, evidenčna številka 101 082582 z dne 20. 8. 2008, iz katere je razviden znesek, ki ga je organ plačal za strokovni izlet v Španijo in
- račun turistične agencije št. 2008/1-23, ki ga je organ prejel dne 23. 7. 2008, iz katerega je razviden znesek, ki ga je turistična agencija organu zaračunala za organizacijo strokovnega izleta v Španijo.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Dne 1. 8. 2008 je organ prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilka zahtevala, da ji organ posreduje podatek o tem, za kakšne stroške je šlo pri strokovni ekskurziji odbora za kmetijstvo v Španijo in iz katere postavke so že bili oziroma še bodo poravnani ti stroški.
Organ je prosilki dne 15. 9. 2008 odgovoril z dopisom (elektronska pošta …, poslana dne 15. 9. 2008 ob 20:45:35), v katerem je navedel, da ji glede njene zahteve za dostop do informacij javnega značaja sporoča, da se je strokovne ekskurzije v Španijo v času od 10. 7. 2008 do 13. 7. 2008 udeležilo 8 oseb. Strokovno so bili vodeni naslednji ogledi: čebelarstvo in proizvodnja medu (okolica Bilbao), vinska klet v Bilbao (Campo Volnat), plantaže paprike in paradižnika ter predelava (v San Sebastianu – Jaizbia Hibridea), kmečki turizem (okolica Guernice), tovarna predelave rib (San Sebastian – okolica) in gorski pašniki v Pirenejih. Za strokovno ekskurzijo so zagotovljena sredstva na proračunski postavki 4.4.1.1 Reforme kmetijstva. Na koncu je organ navedel še, da so to njemu znane informacije.
Dne 16. 9. 2008 je Pooblaščenec zoper navedeni dopis organa prejel pritožbo prosilke, v kateri je prosilka navedla, da organ v odgovoru na njeno zahtevo ni navedel, kako visoki so stroški za strokovno ekskurzijo v Španijo. Prosilka meni, da je to bistven podatek in je nalašč zamolčan.
Ker je bila pritožba prosilke poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom, št. 021-117/2008/8 z dne 16. 9. 2008, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilke dopisa z dne 15. 9. 2008 ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 021-1/08-7 z dne 3. 10. 2008.
Pritožba je utemeljena.
1. Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja
Ker je prosilka zahtevala od organa odgovor na vprašanje kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge, je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 6. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
ZMed v četrtem odstavku 45. člena določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. Peti odstavek 45. člena ZMed dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da se lahko organ pri zavrnitvi odgovora na vprašanje sklicuje zgolj na eno izmed enajstih izjem od prosto dostopnih informacij, ki jih določa ZDIJZ. Drugih zavrnilnih odgovorov ZMed ne omogoča.
Vsekakor je organ zavezan posredovati mediju pisno obvestilo o tem, da bo odgovor na vprašanje zavrnil. Sedmi odstavek 45. člena ZMed natančno določa minimalno vsebino tega obvestila, in sicer mora vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi. Tudi odgovor na vprašanje mora po isti zakonski določbi vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odgovor na vprašanje.
ZMed vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz četrtega in petega odstavka 45. člena štejeta kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba. V konkretnem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 15. 9. 2008 (v nadaljevanju odločba).
Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na formalen preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Oba preizkusa lahko Pooblaščenec uspešno opravi le, če si ogleda dokumente, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje prosilke po 45. členu ZMed. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahteva prosilke temelji na materializiranih, že obstoječih dokumentih, in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec dne 16. 10. 2008 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je na podlagi sklepa Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo organiziral potovanje v Španijo, preko turistične agencije. V nadaljevanju ogleda in camera je organ Pooblaščencu izročil naslednje dokumente, ki se nanašajo na strokovni izlet v Španijo: fotokopijo zapisnika 10. seje Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 30. 6. 2008, fotokopijo Odredbe za plačilo – nakazilo, evidenčna številka 101 082582 z dne 20. 8. 2008, in fotokopijo računa, št. 1008/1-23, ki ga je organ prejel dne 23. 7. 2008 in s katerim je turistična agencija zaračunala organizacijo strokovnega izleta v Španijo. Organ je na ogledu in camera pojasnil še, da je bil račun že plačan, in sicer je organ poravnal račun v celoti iz lastnih sredstev, tj. iz občinskega proračuna.
2. Ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ?
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 in 76/08; v nadaljevanju ZLS) in skladno s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ sodi med zavezance, ki so dolžni posredovati informacije javnega značaja. Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Na podlagi dokumentov, pridobljenih na ogledu in camera, Pooblaščenec ugotavlja, da sta dokumenta, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje prosilke, povezana z izvrševanjem sklepa Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je bil sprejet dne 30. 6. 2008 na 10. seji navedenega odbora in se nanaša na potovanje v Španijo preko turistične agencije. Iz navedenega izhaja, da obravnavana dokumenta predstavljata del izvajanja nalog v zvezi z dejavnostjo organa, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevana informacija pa izvira iz njegovega delovnega področja, je v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to je, ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki.
Ker je organ v odgovoru prosilki z dne 15. 9. 2008 navedel, da so to vse njemu znane informacije, pritožba prosilke pa temelji na domnevi, da zahtevana informacija obstaja, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali dokumenti, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje prosilke, sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec na podlagi natančne preučitve dokumentov, ki mu jih je organ posredoval na ogledu in camera, ugotavlja, da je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, saj se dokumenta, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje prosilke, pri organu nahajata v materializirani obliki. Navedena ugotovitev izhaja iz dejstva, da dokument z naslovom »Odredba za plačilo – nakazilo«, evidenčna številka 101 082582 z dne 20. 8. 2008, pod točko (6) vsebuje navedbo zneska, ki ga je organ plačal za organizacijo strokovnega izleta v Španijo. Ta podatek pa je naveden tudi v računu turistične agencije, št. 2008/1-23, ki ga je organ prejel dne 23. 7. 2008, in sicer sledi besedilu »Za plačilo:«.
Pooblaščenec tako na podlagi vsega navedenega zaključuje, da odgovor na vprašanje prosilke izhaja iz dokumentov v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, to pomeni, da so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki so določeni za obstoj informacije javnega značaja.
3. Ali je zahtevani dokument predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ?
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da odgovor na vprašanje prosilke izhaja iz dokumentov, ki so informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec na podlagi skrbne preučitve zahtevane informacije javnega značaja zaključuje, da podatek o znesku, ki ga je organ plačal za organizacijo strokovnega izleta Odbora za kmetijstvo in gospodarstvo v Španijo, ne predstavlja nobene izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zahtevani podatek torej v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
4. Obseg odločanja Pooblaščenca o pritožbi
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec opozarja, da se celotna vsebina dokumentov, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje prosilke, ne nanaša na vprašanje prosilke, zato se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli Odredbe za plačilo – nakazilo, evidenčna številka 101 082582 z dne 20. 8. 2008, in računa turistične agencije št. 2008/1-23, prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni potrebno razkriti preostalega dela vsebine obravnavanih dokumentov, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop).
5. Sklepno
Pooblaščenec na koncu opozarja na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilki posredovati dokumenta, navedena v 1. točki izreka te odločbe, na način, kot to zahteva prosilka.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec, na podlagi informacij in dokumentov, pridobljenih na ogledu in camera ter navedb prosilke in organa, zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati:
- Odredbo za plačilo – nakazilo, evidenčna številka 101 082582 z dne 20. 8. 2008, iz katere je razviden znesek, ki ga je organ plačal za strokovni izlet v Španijo in
- račun turistične agencije št. 2008/1-23, ki ga je organ prejel dne 23. 7. 2008, in iz katerega je razviden znesek, ki ga je turistična agencija organu zaračunala za organizacijo strokovnega izleta v Španijo.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka