Prosilec - Upravna enota Grosuplje
+ -Številka: 021-48/2008/13
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Številka: 021- 48/2008/13
Datum: 16.10.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2008-7 z dne 14. 4. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v 15 dneh od prejema te odločbe posredovati fotokopijo pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki sta jo sklenila investitor Master d.o.o., služnostni upravičenec Elektro Ljubljana d.d. in služnostni zavezanec Občina Grosuplje, št. 711-0018/2006-DP z dne 14. 6. 2006.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21. 3. 2008 pri organu opravil vpogled v listine upravnega spisa št. 351-208/2006, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 5. 10. 2007. Prosilec je ob vpogledu v te listine zaprosil organ še za fotokopijo uradnega zaznamka št. 351-2008/2006-10 z dne 6. 11. 2007 ter fotokopijo pogodbe o ustanovitvi služnosti, št. 711-0018/2006-DP z dne 14. 6. 2006. Prosilec se je pri organu ponovno oglasil še 25. 3. 2008 in vložil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v kateri je zahteval:
- kopijo pogodbe o ustanovitvi služnosti s pečatom občine in kdo je s strani občine pogodbo podpisal,
- kopijo vloge v spisu 351-208/2006,
- kopijo prikaza vplivnega območja,
- kopijo pozitivnega soglasja upravljavca ceste, Direkcije RS za ceste,
- kopijo soglasja Direkcije za ceste, koliko m je odmaknjen objekt B2,
- kopijo soglasja Javne agencije za železniški promet RS,
- kopijo soglasja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje,
- kopijo soglasja Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Organ je prosilcu posredoval fotokopije vseh dokumentov, ki jih je prosilec zahteval 21. 3. 2008 in 25. 3. 2008, obenem pa je izdal odločbo št. 090-6/2008-7 z dne 14. 4. 2008, v kateri je odločil, da se prosilcu zavrne dostop do naslednjih dokumentov:
- tlorisa kleti št.proj. 169/05, priloga 1.6.3, objekt B2;fasade št.proj. 169/05, priloga 1.6.11, objekt B2;tlorisa kleti št.proj. 169/05, priloga 1.6.3, objekt B1;fasade št.proj. 169/05, priloga 1.6.11, objekt B1;tlorisa kleti št.proj. 153/05, priloga 1.6.3, objekt A;fasade št.proj. 153/05, priloga 1.6.12, objekt A;fasade št.proj. 153/05, priloga 1.6.13, objekt A;
- iz projektnih map tlorisa kleti št.proj. 153/05, priloga 1.6.3, objekt A;
- tlorisa strehe, št.proj. 153/05, priloga 1.6.8, objekt A;
- fasade, št.proj. 153/05, priloga 1.6.12, objekt A;
- tlorisa kleti št.proj. 169/05, priloga 1.6.3, objekt B1;
- fasade, št.proj. 169/05, priloga 1.6.11, objekt B1;
- tlorisa kleti št.proj. 169/05, priloga 1.6.3, objekt B2;
- fasade, št.proj. 169/05, priloga 1.6.11, objekt B2;
- prikaz vplivnega območja.
V obrazložitvi odločbe organ navaja, da ZDIJZ v prvem odstavku 4. člena določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Glede zahtevanih listin je organ ugotovil, da z njimi razpolaga, saj je prosilec vanje tudi že vpogledal. Organ ugotavlja, da so v listinah: uradni zaznamek št. 351-208/2006-10 z dne 6. 11. 2007, vloga, pogodba o ustanovitvi služnosti, soglasje upravljavca ceste -Direkcije RS za ceste, soglasje Direkcije za ceste - odmik objekta B2, soglasje Javne agencije za železniški promet RS, soglasje Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, soglasje Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, navedeni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Organ navaja, da 21. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list Republike Slovenije št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami) natančneje opredeljuje tehnične vidike delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Glede na navedeno je organ prosilcu omogočil delni dostop v uradni zaznamek št. 351-208/2006-10 z dne 06.11.2007, vlogo, pogodbo o ustanovitvi služnosti, soglasje upravljavca ceste - Direkcije RS za ceste, soglasje Direkcije za ceste - odmik objekta B2, soglasje Javne agencije za železniški promet RS, soglasje Javnega komunalnega podjetja Grosuplje ter soglasje Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Dne 25. 4. 2008 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da fotokopija celotne pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki sta jo sklenila investitor in Občina Grosuplje, brez uradnih pečatov, ne dokazuje njene pravne veljavnosti. Prosilec meni, da prekrivanja parcelnih številk občinske zemlje, uradnega žiga občine in imena uradne osebe občine, ni mogoče opravičiti z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Pritožbo prosilca je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 14. 5. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da se je prosilec pritožil glede dostopa do pogodbe o ustanovitvi služnosti in sicer v smislu, da mu je organ omogočil le delni dostop in se pri tem, po mnenju prosilca, neutemeljeno skliceval na varstvo osebnih podatkov.
Pri presoji utemeljenosti pritožbenih navedb je Pooblaščenec ugotovil, da organ o dostopu do pogodbe o ustanovitvi služnosti v svoji odločbi št. 090-6/2008-7 z dne 14. 4. 2008, sploh ni odločil. V izreku odločbe št. 090-6/2008-7 z dne 14. 4. 2008 namreč ni vsebinske odločitve o dostopu do pogodbe o ustanovitvi služnosti. Pooblaščenec pojasnjuje, da je izrek osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči o pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti (ZUP). Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi ( npr. na seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. Čeprav organ v obrazložitvi odločbe št. 090-6/2008-7 z dne 14. 4. 2008 omenja delni dostop do pogodbe o ustanovitvi služnosti, v skladu z zgoraj navedenim, to ne pomeni odločitve o zadevi, ker o pogodbi o ustanovitvi služnosti ni odločil v izreku odločbe.
Glede na navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca obravnaval kot pritožbo zoper molk organa, v skladu s tretjim odstavkom 255. člena ZUP, saj organ ni odločil o zahtevi prosilca v skladu s postopkovnimi določbami ZDIJZ in ZUP, ki se v postopku s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporablja subsidiarno (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali pogodba o ustanovitvi služnosti predstavlja informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je organiziran kot upravna enota, ki se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno. Za državljane in pravne osebe opravlja številne pomembne in pogoste upravne storitve - največ na področju notranjih zadev (osebni dokumenti, registracija prebivališča in vozil, vozniška dovoljenja, matične knjige), gradnje objektov in drugih posegov v prostor (gradbena dovoljenja), kmetijstva, trgovine, gostinstva itd. (več o tem glej Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004, 93/2005, 113/2005 - UPB4, 126/2007). V obravnavanem primeru tako ni nobenega dvoma, da organ spada med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot jih v 1. čl. opredeljuje ZDIJZ.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa. Vsa dokumentacija, ki je podlaga za izdajo določene upravne odločbe oziroma je povezana z vodenjem upravnega postopka, spada v delovno področje organa. Po ZDIJZ je informacija ki izvira iz delovnega področja organa tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
2) Organ mora z njo razpolagati
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je bilo najprej potrebno ugotoviti, ali informacija, ki jo zahteva prosilec, ustreza navedenemu. Organ obstoja zahtevane pogodbe o ustanovitvi služnosti ni zanikal in jo je Pooblaščencu na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP tudi odstopil, zato ni nobenega dvoma, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga.
3) Nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V skladu z zgoraj navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da je izpolnjen tudi tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v neki materializirani obliki.
4. Stranska udeleženca v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družb Master d.o.o. in Elektro Ljubljana d.d., ki sta bili pogodbeni stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti, je Pooblaščenec, z dopisoma št. 021-48/2008/8 z dne 22. 9. 2008 in št. 021-48/2008/9 z dne 22. 9. 2008 po določilu 43. in 44. člena ZUP, obe družbi pozval, da se izjasnita o tem, ali prijavljata stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevani podatki za njiju predstavljajo katero izmed izjem navedenih v 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Na poziv Pooblaščenca je družba Elektro Ljubljana d.d. odgovorila z dopisom z dne 2. 10. 2008, v katerem je izjavila, da nima pravnega interesa, da bi se kot stranski udeleženec vključila v predmetni postopek. Družba Master d.o.o. pa je dne 2. 10. 2008 prijavila stransko udeležbo v postopku (v nadaljevanju stranski udeleženec). V dopisu z dne 2. 10. 2008 družba navaja, da gre v konkretnem primeru za dokument, ki ne izpolnjuje pogojev, da bi se lahko štel za informacijo javnega značaja, da sicer res gre za dokument, s katerim organ razpolaga in se nahaja v pisni obliki, vendar pa ne sodi v delovno področje organa, ki je izdal odločbo, saj ne spada v njegov delokrog oziroma sfero njegove odgovornosti. Gre namreč za pogodbo o ustanovitvi služnosti na nepremičninah, ki niso last organa, ki je izdal odločbo in organ tudi ni stranka te pogodbe. Podredno pa navaja še, da tudi, če bi šlo za informacijo javnega značaja, bi organ moral upoštevati, da gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri je izjema podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Stranski udeleženec tudi navaja, da ima s pravilnikom opredeljeno, kaj šteje kot poslovna skrivnost in pogodba o ustanovitvi služnosti to vsekakor je. Prijavi udeležbe v postopku je stranski udeleženec priložil tudi Pravilnik o poslovni skrivnosti in varovanju le-te z dne 5. 1. 2006 (v nadaljevanju Pravilnik).
5. Dostop
Glede na to, da se je stranski udeleženec skliceval na določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, je Pooblaščenec najprej presojal, ali zahtevani dokument dejansko predstavlja izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pa je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), izvedel tudi preizkus, ali gre v konkretnem primeru glede pogodbe o ustanovitvi služnosti, morebiti še za katero od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.
5.1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – poslovna skrivnost
5.1.1. Poslovna skrivnost – Zakon o gospodarskih družbah
Ker se je stranski udeleženec v postopku skliceval na Pravilnik, je v obravnavanem primeru potrebno zahtevani dokument najprej obravnavati v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Pooblaščenec je tako najprej presojal, ali so izpolnjene zahteve, ki jih določa ZGD-1 za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Po 1. odstavku 39. člena ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).
Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti je dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega merila mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana bodisi v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. V konkretnem primeru je podana v splošnem aktu in sicer je to Pravilnik. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna. Navedeni akt, torej Pravilnik v konkretnem primeru, pa mora vsebovati tudi podatke o tem, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, kar zaradi določnosti in jasnosti zahteva ZGD-1 v prvem odstavku 40. člena. Z načinom varovanja je zlasti mišljeno, da sklep ne le, da določa podatke, ki so poslovna skrivnost, temveč mora tudi določiti , kdo in kako hrani zaupne podatke, ter kdo odloča o tem, kdaj in kako se zaupni podatki sporočajo drugim osebam. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196).
Pooblaščenec na podlagi vpogleda v dokument, ki je predmet presoje, navedb stranskega udeleženca in Pravilnika ugotavlja, da Pravilnik sicer določno našteva dokumente oziroma podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost (pogodbe o prodaji ali nakupu, najemne pogodbe, pogodbe o ustanovitvi ali ukinitvi služnosti, podatki, listine in predmeti za katere direktor odloči, da štejejo za poslovno skrivnost), da pa ne določa oseb, ki so zavezane te podatke varovati ter načina, na katerega naj se poslovna skrivnost varuje.
Pooblaščenec prav tako ne more mimo bistvenega dejstva, da pogodba, ki je predmet presoje, nima nobene vidne oznake, iz katere bi sledilo, da je njena vsebina poslovna skrivnost. Pooblaščenec je obenem ugotovil, da je Master d.o.o. obravnavani Pravilnik posredoval le Pooblaščencu, skupaj z dopisom o prijavi udeležbe v predmetnem postopku, ob sklepanju pogodbe o ustanovitvi služnosti z Občino Ivančna Gorica in Elektrom Ljubljana d.d., pa sopogodbenikov ni opozoril na varovanje poslovne skrivnosti. Kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 021-48/2008/12 z dne 13. 10. 2008, iz razgovora z direktorjem občinske uprave Občine Ivančna Gorica, se stranski udeleženec pri sklepanju pogodbe ni skliceval na poslovno skrivnost, Pravilnika ni predložil in pogodbe tudi ni označil (npr. žig na pogodbi ali ustrezna druga označba) kot poslovno skrivnost. Po mnenju Pooblaščenca vse ugotovljeno predstavlja odločilne argumente, da zahtevani dokument ni bil ustrezno označen in varovan s Pravilnikom, na katerega se sklicuje stranski udeleženec, zato ga ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v smislu prvega odstavka 39. Čl. ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD (po objektivnem kriteriju). Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195). ZGD-1 pa v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa še, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Podatki, ki so po zakonu javni, že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Pooblaščenec dodatno poudarja, da je poslovno skrivnost, kot izjemo po 6. členu ZDIJZ, potrebno razlagati omejeno, torej ob upoštevanju načel transparentnosti, enakovrednosti, konkurenčnosti ter seveda za nekatere dokumente po zakonu obvezne javnosti. Prav zaradi tretjega odstavka 39. člena se je treba zavedati, da v nekaterih primerih tudi podjetje samo s pisnim aktom (torej subjektivno) vendarle ni upravičeno za poslovno skrivnost določiti kateregakoli podatka.
V zvezi z vprašanjem, ali bi z razkritjem pogodbe o ustanovitvi služnosti družbi Master d.o.o. lahko nastala poslovna škoda, Pooblaščenec ugotavlja, da škoda ni izkazana. Stranski udeleženec se v odgovoru na poziv na nastanek škode sploh ne sklicuje, niti ne pojasnjuje, v čem bi mu nastala škoda, prav tako pa pogodba o ustanovitvi služnosti po presoji Pooblaščenca ne vsebuje nobenega podatka, ki bi lahko vplival na tržni položaj stranskega udeleženca oziroma katerega sporočitev neupravičeni osebi bi škodila njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Gre namreč za klasično pogodbo civilnega prava o ustanovitvi služnosti. Z razkritjem podatkov iz zahtevanega dokumenta tako ne bi nastala občutna škoda, ki se zahteva za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, zato noben podatek v zahtevanem dokumentu ne more biti varovan kot poslovna skrivnost v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec dodatno opozarja, da gre pri sklepanju pogodb med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in subjekti zasebnega prava za pravne posle s stvarnim premoženjem občine, ki vplivajo na javnofinančne tokove oz. na proračun samoupravnih lokalnih skupnosti. Z uporabo logične razlage določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, Pooblaščenec zaključuje, da tudi prilivi v proračun, pa čeprav iz naslova ustanovitve služnosti, niso varovani in ne predstavljajo izjeme po ZDIJZ, ampak morajo biti javni kljub morebitni izjemi poslovne skrivnosti, saj je samo na tak način mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi (premoženje občine).
Ker gre za porabo javnih sredstev oziroma obremenjevanje nepremičnine občine (več o tem glej Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, Uradni list RS, št. 12/2003, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), je po oceni Pooblaščenca, že na podlagi zgoraj navedene 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja zagotovo podana. Tudi sama Uredba v 64. členu določa: Če gre za vzpostavljanje služnosti, jo je potrebno natančno določiti, in sicer v čim manjšem obsegu, racionalno in gospodarno. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, kako se razpolaga in upravlja s premoženjem občine, pomemben pa je tudi interes javnosti do poštenega in strokovnega delovanja organa.
5.2. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevana pogodba o ustanovitvi služnosti vsebuje osebne podatke, in sicer:
- ime in priimek ter podpis osebe, ki zastopa investitorja,
- ime in priimek ter osebno ime župana Občine Ivančna Gorica kot služnostnega zavezanca,
- ime, priimek, stopnjo izobrazbe in podpis zastopnika služnostnega upravičenca.
5.2.1. Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali zgoraj navedeni osebni podatki v pogodbi o ustanovitvi služnosti, predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov, kot to izhaja iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je treba opozoriti, da vse osebe, katerih osebni podatki se pojavljajo v zahtevanem dokumentu, v pogodbi o ustanovitvi služnosti nastopajo v zvezi z izvajanjem njihovih poslovnih funkcij oz. v primeru župana celo javne funkcije. Ni torej mogoče šteti, da gre za varovane osebne podatke. Upoštevaje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ se namreč, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali za podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije, ne glede na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).
Predstavnik investitorja (direktor pravne osebe) in predstavnik služnostnega upravičenca (član uprave pravne osebe), sta bila pri sklepanju konkretne pogodbe prisotna kot predstavnika oz. zastopnika pravne osebe in z razkritjem njunih osebnih imen ne bi bila kršena njuna zasebnost in dostojanstvo (prim. 1. člen ZVOP-1). Pooblaščenec zgolj v vednost dodaja še primer iz sodne prakse Evropskega Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do zapisnika sestanka. Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki združenja in ne v svojem osebnem imenu. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov združenja ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.
6. Sklepno
Ker organ 1. stopnje o zahtevanem dokumentu ni odločil v izreku odločbe, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca, ki jo je obravnaval kot pritožbo zoper molk organa, na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP, zadevo rešil po dokumentih, po uradni dolžnosti pa opravil preizkus izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih izjem od prosto dostopnih informacij. Organ je dolžan prosilcu v 15 dneh od prejema te odločbe posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožbo se vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču ali po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka