Prosilka - Zavod za gradbeništvo Slovenije
+ -Številka: 021-104/2008
Kategorije: Avtorsko delo, Poslovna skrivnost
Številka: 021-104/2008/10
Datum: 13.10.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 - ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 251. člena in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljana, št. 5/8-08, z dne 1. 8. 2008 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper odločbo organa št. 5/8-08, z dne 1. 8. 2008 se ugodi.
2. 2. točka izreka odločbe št. 021-104/2008/9, z dne 10. 10. 2008 je nična.
3. Organ mora prosilki v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Slovenskega tehničnega soglasja STS-06/090 ter prilog Načrta kontrole št. 1-STS-06/090 in Poročila št. V 1288/05-250-1 o vrednotenju ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo pri izdelavi slovenskega tehničnega soglasja..
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je na Pooblaščenca dne 8. 8. 2008 naslovila pritožbo zoper odločbo organa št. 5/8-08, z dne 1. 8. 2008. V pritožbi prosilka navaja, da je od organa zahtevala fotokopijo dokumenta Slovensko tehnično soglasje STS-06/090 (v nadaljevanju Soglasje), za proizvod sipka titanova sadra, ki ima 16 strani in dve prilogi. Prosilka navaja, da organ v odločbi zatrjuje, da gre za poslovno ali osebno skrivnost naročnika, sama pa meni, da gre za okoljske informacije, ki bi morale biti javne. Organ je zahtevo prosilke za posredovanje fotokopije Soglasja in njegovih prilog zavrnil, dovolil pa je vpogled na sedežu organa in to samo v tiste dele, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-104/2008/2, z dne 8. 8. 2008, organu v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v preizkus, kot ga določa 245. člen ZUP.
Pooblaščenec je 27. 8. 2008 prejel dopis organa št. LVC/FC/2008, z dne 26. 8. 2008, ki mu je priložen dopis, s katerim je organ prosilki posredoval zahtevan dokument. Vsebina posredovanega dokumenta je deloma prekrita, ker naj bi organu naročnik soglasja sporočil, da določeni deli dokumenta predstavljajo poslovno skrivnost. Ob tem organ prosilki še pojasnjuje, da Slovenska tehnična soglasja izdelajo po naročilu in zato soglasja kot taka predstavljajo avtorska dela. Organ jih kot take tudi obravnava, saj nemalokrat vsebujejo tehnološke rešitve, ki jih naročniki soglasij želijo obdržati kot poslovno skrivnost, saj pomenijo prednost na trgu. Organ prav tako meni, da Slovenska tehnična soglasja niso podvržena določbam ZDIJZ, ker so naročniki soglasij tudi njihovi plačniki. Organ prosilki sklepno še pojasnjuje, da je zmotna njena pritožbena navedba, da gre pri Soglasju za okoljske informacije, ker Soglasje takšnih informacij ne vsebuje niti mu takšne dimenzije ne predpisuje zakon.
Prosilka je dne 28. 8. 2008 na Pooblaščenca naslovila vlogo, v kateri je navedla, da je od organa Soglasje prejela, vendar pa so posamezni deli Soglasja prekriti, zato to ni informacija, s katero se je želela seznaniti. Prosilka prav tako navaja, da organ soglasju ni priložil ustreznih vlog.
Pooblaščenec je z dopisom št. 021-104/2008/5, z dne 29. 8. 2008, na podlagi 10. člena ZInfP in 245. člena ZUP, od organa zahteval, da mu nemudoma, najkasneje v roku treh (3) dni pošljete v izvirniku dokumente, ki jih je zahtevala prosilka, zlasti pa Slovensko tehnično soglasje STS-06/090 in njegove priloge, organ pa je Pooblaščencu zahtevano dokumentacijo poslal v roku.
Ker je Soglasje in priloge, ki so predmet zahteve prosilke, naročila tretja oseba in, ker se organ v svojem dopisu št. LVC/FC/2008, z dne 26. 8. 2008 sklicuje na trditve naročnika soglasja, da gre za poslovno skrivnost, je Pooblaščenec na podlagi 43. in 44. člena ZUP, z dopisom št. 021-104/2008/7, z dne 8. 9. 2008 pozval naročnika Soglasja, da v roku 8 dni od prejema dopisa vstopi v upravni postopek kot stranski udeleženec. Pooblaščenec je stranskega udeleženca pozval, da v danem roku pojasni, ali zahtevana informacija zanj morda predstavlja poslovno skrivnost, pri čemer se mora stranski udeleženec opredeliti samo do vsebine Soglasja in prilog, ki so predmet zahteve prosilke.
Pooblaščenec je dne 19. 9. 2008 prejel odgovor stranskega udeleženca, št. Prav.sl.HD/PT-134/08, z dne 17. 9. 2008, v katerem stranski udeleženec izjavlja, da prekriti deli Soglasja, ki so bili posredovani prosilki, ne predstavljajo poslovne skrivnosti in so kot taki javnosti dostopni. Stranski udeleženec podaja tudi mnenje, da so brez ustrezne strokovne interpretacije takšni podatki lahko tudi napačno razumljeni, kar je bil tudi razlog, da so jih ob prvotnem posredovanju prekrili. Stranski udeleženec sklepno še pojasnjuje, da Soglasje ni več v veljavi, saj je nadomeščeno z novim, ki ga stranski udeleženec tudi posreduje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je po izdaji odločbe št. 021-104/2008/9, z dne 10. 10. 2008 ugotovil, da prilogi Soglasju, ki sta navedeni v izreku odločbe št. 021-104/2008/9, z dne 10. 10. 2008, nista prilogi, ki se nanašata na Slovensko tehnično soglasje STS-06/090, zato je v skladu z 280. členom ZUP, v odločbi št. 021-104/2008/9, z dne 10. 10. 2008 razglasil za nično drugo točko izreka in jo nadomestil z novo, tretjo točko, ki vsebuje pravilno navedbo prilog Soglasja STS-06/090, ki jih skupaj s soglasjem zahteva prosilka.
1. Pojem informacije javnega značaja in načelo prostega dostopa
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z javnopravno dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.
Na podlagi navedenega se Pooblaščenec nikakor ne more strinjati z navedbami organa v odločbi, ko ta zatrjuje, da Slovensko tehnično soglasje ni informacija javnega značaja in ni podvrženo določbam ZDIJZ. Kot izhaja iz spletnih strani organa, gre pri izdaji Slovenskih tehničnih soglasij za nedvomno javnopravno delovanje organa, saj organ na svojem spletnem naslovu sam pojasnjuje, da je Zavod za gradbeništvo Slovenije organ za podeljevanje tehničnih soglasij po zakonodaji o gradbenih proizvodih. Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno nad zakonodajo o dajanju gradbenih proizvodov v promet po zakonu o gradbenih proizvodih - ZGPro (Ur. list RS, št. 52/00 in št. 110/02 - ZGO-1) je na podlagi prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 19. člena tega zakona z odločbo št. 3210-9/2002-23 dne 20.12.2006 določila Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) za organ za tehnična soglasja. ZAG je s to odločbo pridobil dolžnosti in pravice iz naslednjih dejavnosti:
1. podeljevati, spreminjati, podaljševati ali razveljavljati slovenska tehnična soglasja (STS),
2. podeljevati, spreminjati, podaljševati ali razveljavljati evropska tehnična soglasja (ETA),
3. kot član Evropske organizacije za tehnična soglasja (EOTA) zastopati našo državo v tej organizaciji.
Dejavnosti iz prejšnje točke veljajo za vse proizvode oziroma družine proizvodov, ki po svoji definiciji spadajo med gradbene proizvode po ZGPro (1. točka 5. člena). Rok veljavnosti odločbe je 31. december 2006 oziroma do preklica. Začetek možnosti podeljevanja STS in zastopanja RS v EOTA je z dnem odločbe. Začetek možnosti podeljevanja ETA pa je določen z dnem pristopa RS k Evropski Uniji (t.j. 1. maja 2004) oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko Unijo (tj. priloge Sporazumu PECA za gradbene proizvode, kar naj bi se po trenutnih napovedih pristojnih lahko dogodilo že v začetku enega izmed zadnjih mesecev tega leta).
Prav tako ima prosilec na podlagi 17. člen ZDIJZ pravico določiti na kakšen način se želi z zahtevano informacijo seznaniti. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, kar pomeni, da organ ni postopal pravilno, ko prosilki ni želel posredovati fotokopij zahtevanega Soglasja in prilog, ampak je odredil zgolj vpogled. Če organ z informacijo razpolaga, jo namreč prosilcu mora posredovati v zahtevani obliki, lahko pa, pod določenimi pogoji iz ZDIJZ in podzakonskih aktov, pretvorbo dokumenta v obliko v kateri se želi prosilec z njo seznaniti prosilcu zaračuna. Edina omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je hkrati tudi avtorsko delo.
Organ se v svoji odločbi sklicuje, da gre pri soglasju za avtorsko delo, čemur pa Pooblaščenec nikakor ne more pritrditi. Soglasje je bilo namreč izdelano na podlagi javnih nalog, ki jih preko javnega pooblastila izvršuje organ, zato dokumenti, ki nastajajo zaradi izvrševanja javnega pooblastila nikakor ne morejo predstavljati avtorskega dela, kot ga določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo 3 in 68/2008, v nadaljevanju ZASP). Ta namreč v 5. členu določa, da so avtorska dela individualne storitve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. V nadaljevanju istega člena ZASP natančno določa, katera dela veljajo za avtorska dela, med njimi pa ni takih, ki bi jih ustvarili nosilci javnih pooblastil v okviru opravljanja svoje javne funkcije.
Prosilka v svoji pritožbi navaja, da gre pri Soglasju, po njenem mnenju, za okoljske informacije, ki morajo biti javne. Dejstvo je, da ZDIJZ v drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Pooblaščenec se s stališčem prosilke ne strinja, ker meni, da pri Soglasju nikakor ne gre za okoljske informacije, kot jih določa druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz spletnih strani organa, kjer se nahajajo nekatera pojasnila o Slovenskih tehničnih soglasjih in kot izhaja iz Zakona o gradbenih proizvodih (Ur. l. RS, št. 52/00 in 110/02, v nadaljevanju ZGPro), gre pri tehničnih soglasjih za subsidiarne tehnične specifikacije, ki skupaj s standardi predstavljajo vse tehnične specifikacije, po katerih je lahko določen gradbeni proizvod dan na trg. Tako se tehnična soglasja v ničemer ne opredeljujejo do okoljevarstvenih vprašanj, temveč ugotavljajo zgolj, ali nek proizvod izpolnjuje tehnične standarde za nastop na trgu. Navedeno jasno izhaja tudi iz soglasja, ki je predmet presoje prosilke.
2. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
2.1 Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V zvezi z informacijo, ki jo zahteva prosilka se organ sklicuje na poslovno skrivnost naročnika, ki naj bi bila vsebovana v nekaterih delih Soglasja, zato je Pooblaščenec preizkusil tudi, ali bi ti podatki lahko predstavljali poslovno skrivnost po ZGD-1 in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeni člen določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Na podlagi 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko odločba, prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi, je Pooblaščenec dne 9. 9. 2008 družbi Cinkarna, metalurško kemična industrija Celje, d.d., poslal poziv kot stranskemu udeležencu v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, št. 021-104/2008/7. V pozivu je Pooblaščenec družbo Cinkarna, metalurško kemična industrija Celje, d.d., pozval, da vstopi v postopek kot stranski udeleženec, ker je bilo Soglasje, ki ga zahteva prosilka, izdano družbi oz. je družba pri organu naročila njegovo izdelavo. Pooblaščenec je v navedenem pozivu družbo pozval, da se v roku 8 dni od prejema poziva opredeli, ali zahtevana informacija, torej Slovensko tehnično soglasje STS-06/090, zanjo predstavlja poslovno skrivnost.
Pooblaščenec je dne 19. 9. 2008 prejel odgovor Cinkarne, metalurško kemične industrije Celje, d.d., št. Prav.sl.HD/PT-134/08, z dne 17. 9. 2008, v katerem stranska udeleženka izjavlja, da prekriti deli Soglasja, ki so bili posredovani prosilki, ne predstavljajo poslovne skrivnosti in so kot taki javnosti dostopni. Stranska udeleženka podaja tudi mnenje, da so brez ustrezne strokovne interpretacije takšni podatki lahko tudi napačno razumljeni, kar je bil tudi razlog, da so jih ob prvotnem posredovanju prekrili, sklepno pa še pojasnjuje, da Soglasje ni več v veljavi, saj je nadomeščeno z novim, ki ga stranska udeleženka tudi posreduje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je, upoštevaje izjavo stranske udeleženke, da zahtevani dokument in priloge zanjo ne predstavljajo poslovne skrivnosti po ZGD-1, ob pregledu spisovne dokumentacije, zlasti pa Soglasja ter na podlagi izvedenih dokazov ugotovil, da pri dokumentih, ki jih zahteva prosilka, v celoti gre za informacijo javnega značaja, ki ne vsebuje nobene od izjem, ki jih za omejitev dostopa do informacij javnega značaja predvideva ZDIJZ, zato je pritožbi prosilke na podlagi prvega odstavka 251. člena ugodil.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo se lahko sproži upravni spor. Tožba se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožbo se vloži pisno neposredno pri navedenem sodišču ali po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto zadnji dan roka. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka