Prosilec - Občina Šentjur
+ -Številka: 021-109/2008/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-109/2008/5
Datum: 24. 9. 2008
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2008 (231), z dne 28. 7. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednj
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 3. 6. 2008 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval, da mu organ v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pošlje:
- »fotokopijo zapisnika o zboru krajanov Krajevne skupnosti Blagovna, na katerem je bilo obravnavano Poročilo o vplivih na okolje za suho odlaganje sadre z naslovom: »Sanacija in rekultivacija odlagališč Za travnikom, last Cinkarne Celje«,
- kdaj in kje je zbor krajanov potekal,
- kdo od piscev poročila je Poročilo predstavil,
- koliko je bilo prisotnih krajanov Krajevne skupnosti Blagovna.«
V svoji vlogi, naslovljeni na organ, z dne 11. 7. 2008, prosilec navaja še, da je bil zbor krajanov, kjer naj bi se obravnavalo Poročilo o vplivih na okolje (v nadaljevanju Poročilo), predviden na zboru krajanov 15. 1. 2004, kar izhaja tudi iz zapisnika, ki ga je organ že posredoval prosilcu. Prosilec zahteva, da mu organ v primeru, da zbora krajanov ni bilo, o tem izda odločbo v skladu z ZDIJZ.
Organ je prosilcu dne 28. 7. 2008 izdal odločbo št. 090-2/2008, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ v odločbi navaja, da je prosilec 10. 7. 2008 že prejel Zapisnik o odločitvah zbora občanov KS Blagovna z dne 15. 1. 2004, iz dnevnega reda pa je razvidno, da je bilo na Zboru občanov KS Blagovna obravnavano med drugim tudi Poročilo o vplivih na okolje. Le-tega je predstavil ….., predstavnik Cinkarne Celje, v okviru aktivnosti Cinkarne Celje, ki je naročila izdelavo navedenega poročila. Ker na zboru ni bilo prisotnih izdelovalcev poročila, je bil sprejet sklep o njegovi ponovni predstavitvi krajanom. Organ pojasnjuje, da zapisnika zbora krajanov Krajevne skupnosti Blagovna, na katerem bi bilo ponovno obravnavano Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je napisala ENVITA d.o.o. Ljubljana, prosilcu ne more posredovati, saj takšen dokument ne obstaja. Poročilo na zboru krajanov ni bilo ponovno obravnavano, temveč je bilo ponovno obravnavano v skladu z veljavno zakonodajo in predloženo v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja in predstavljeno krajanom in ostali javnosti v okviru tega postopka.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje je 15. 2. 2006 izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo obrata za filtriranje sadre, dovozne ceste in kablovoda za suho zapolnjevanje odlagališča sadre Cinkarne Celje za travnikom, št. 35402-66/2005-65. Pred izdajo okoljevarstvenega soglasja je ministrstvo skladno z določili 58. člena ZVO-1 javnosti zagotovilo vpogled v vlogo za pridobitev navedenega soglasja, poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o opravljeni reviziji in osnutek odločbe o okoljevarstvenem soglasju. Z javnim naznanilom št. 35402-66/2005 z dne 1. 7. 2005 je bila namreč javnost v svetovnem spletu, dne 7. 7. 2005 v častniku Delo, ki pokriva celotno območje države ter na oglasnih deskah Agencije RS za okolje, na naslovu Vojkova 1a, Ljubljana in Agencije RS za okolje, Oddelka območja Savinje, Lava 11, 3000 Celje, obveščena z vsemi zahtevami iz drugega odstavka 58. člena. Javnost je bila obveščena, da je vpogled v dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, to je v vlogo stranke, poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju, zagotovljen v prostorih Agencije RS za okolje.
Dne 8. 8. 2008 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da je prejel odločbo organa, s katero je organ zavrnil njegovo zahtevo. Prosilec želi, da mu organ dopolni odločbo oziroma mu posreduje naslednje zahtevane informacije:
- »kdaj in kje je zbor krajanov potekal,
- kdo od piscev poročila je Poročilo predstavil,
- koliko je bilo prisotnih krajanov Krajevne skupnosti Blagovna,
- v odločbi ni jasno navedeno, zakaj zapisnik o zboru krajanov ne obstaja.«
Pritožbo prosilca je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 18. 8. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preskusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevan dokument obstaja oziroma bi moral obstajati.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS).
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njegovem neobstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.
3. Splošno o informaciji javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi ZLS. Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Naloge in pristojnosti Občine Šentjur pri Celju (organa) so podrobneje določene v njenem Statutu – Statut Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Statut). Statut določa, da je zbor občanov neposredna oblika odločanja občanov o zadevah lokalnega pomena. 84. člen Statuta določa, da zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti, mora pa ga sklicati, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma najmanj 5% volivcev v krajevni skupnosti. Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam s podpisi volivcev, ki so zahtevo podprli. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Če je pobudo podalo predpisano število volivcev, župan skliče zbor občanov v občini ali krajevni skupnosti v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Statut pa v 87. členu določa še, da delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2.) organ mora z njo razpolagati,
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacija, ki jih zahteva prosilec, ustreza navedenemu.
Pooblaščenec je preučil priloženo dokumentacijo in ugotovil, da je v zapisniku o odločitvah zbora občanov Krajevne skupnosti Blagovna z dne 15. 1. 2008, na predlaganem dnevnem redu tudi obravnavanje Poročila o vplivih na okolje – Envita d.o.o.. V sklepu št. 3 zbora občanov s tega dne je navedeno, da izdelovalci študije oz. poročila o vplivih na okolje poročilo ponovno predstavijo. Iz zapisnika z dne 15. 1. 2004 ne izhaja, da bi Poročilo sploh bilo obravnavano. Organ sicer v odločbi št. 090-2/2008 (231), z dne 28. 7. 2008 navaja, da je Poročilo predstavil …., predstavnik Cinkarne Celje, Pooblaščenec pa ugotavlja, da je v zapisniku z dne 15. 1. 2004 navedeno le, da je g. Podpečan pojasnil aktivnosti Cinkarne Celje v zvezi s pogodbo.
Pooblaščenec je dne 16. 9. 2008 pozval organ, naj podrobneje pojasni, zakaj ne razpolaga z zahtevanim dokumentom – zapisnikom predvidenega zbora občanov oziroma, naj priloži dokumente, iz katerih izhaja, da zbora občanov, na katerem bi bilo obravnavano Poročilo, ni bilo. Organ je dne 22. 9. 2008 pojasnil, da ponovne obravnave Poročila, razen na zboru občanov dne 15. 1. 2004, ni bilo. Ponovna obravnava Poročila pa je bila izvedena v okviru postopka pri Agenciji RS za okolje.
Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti župana, da skliče zbor občanov glede na določila Statuta, v katerih primerih župan mora sklicati zbor občanov. Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti, zato Pooblaščenec v konkretnem postopku ugotavlja le, ali je bil, v zapisniku zbora občanov z dne 15. 1. 2008 predviden ponovni zbor občanov, sploh sklican in ali o zboru občanov obstaja zapisnik, ki ga prosilec zahteva.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z zapisnikom zboru krajanov Krajevne skupnosti Blagovna, na katerem je bilo obravnavano Poročilo o vplivih na okolje za suho odlaganje sadre z naslovom: »Sanacija in rekultivacija odlagališč Za travnikom, last Cinkarne Celje, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga. Posledično organ zato tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj in kje je zbor krajanov potekal, kdo od piscev poročila je Poročilo predstavil, koliko je bilo na zboru občanov prisotnih krajanov Krajevne skupnosti Blagovna, saj bi organ s temi informacijami lahko razpolagal le, če bi bil zbor občanov sklican.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da tako tudi ni podan 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v neki materializirani obliki.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, št. 090-2/2008 (231), z dne 28. 7. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka