Prosilec - UE Žalec
+ -Številka: 021-121/2008/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-121/2008/3
Datum: 19.12.08
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 10. 9. 2008, ………., ki ga zastopa odvetnica Nataša Pogorelčnik, Cesta talcev 2, 3323 Velenje (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 2. 9. 2008, št. 090-29/2008-3, Republike Slovenije, Upravne enote Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
2. Zahteva prosilca za posredovanje fotokopije odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju za objekt na parceli št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11. 7. 2008 naslovil na organ dopis, v katerem je navedel, da je lastnik parcele št. 1107/1. V spodnjem delu te parcele poteka pot. Na parceli št. 1106/47 sta ……. zgradila stanovanjsko hišo. Prosilec navaja, da je pridobil zgoraj navedeno parcelo leta 1996 in nikoli ni podal soglasja za vožnjo preko svoje parcele. Ker ….. drugega dovoza do svoje hiše nimata, prosilec prosi za fotokopijo gradbenega dovoljenja in pojasnilo, kakšen dovoz je predviden pri gradnji stanovanjske hiše v Veliki Pirešici 27 ter morebitno fotokopijo dovoljenja za prevoz po parceli 1107/1.
Na osnovi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo je organ ugotovil, da parcela št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica ne obstaja, zato je prosilca dne 23. 7. 2008 pozval k dopolnitvi vloge s točnimi podatki o nepremičnini. Dne 26. 8. 2008 je prosilec vlogo dopolnil, da želi fotokopijo gradbenega dovoljenja za objekt na parceli št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 2. 9. 2008, št. 090-29/2008-3, s katero je zahtevo prosilca, za dostop do informacije javnega značaja, v obliki posredovanja fotokopije odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju za objekt na parceli št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je na osnovi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo ugotovil, da parcela št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica ne obstaja, s čimer je prosilca dne 23. 7. 2008 tudi seznanil. Prosilec je dne 26. 8. 2008 dopolnil vlogo, kjer je izjavil, da želi fotokopijo
gradbenega dovoljenja za objekt na parceli št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica. Organ je nadaljeval, da je skladno z določbo 4. člena informacija javnega značaja tista informacija, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Po opravljenem vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo in preveritvi podatkov v temeljni evidenci dokumentarnega gradiva Lotus notes je ugotovil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca skladno s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ zavrnil, ker dokument ne obstaja.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 11. 9. 2008 pri organu vložil pritožbo, v kateri je uvodoma povzel navedbe organa v izpodbijani odločbi, nato pa navedel, da v konkretnem primeru dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Iz lista A - oddelek A2 izpiska iz zemljiške knjige namreč izhaja, da je bil, na podlagi odločbe GURS z dne 28.11.2007, poočiten vpis parc. št. 1106/7, ukinjene pa so bile določene parcele, med njimi tudi parc. št. 1106/4, za katero je zahteval izdajo fotokopije odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju. Prosilec navaja, da bi moral organ v konkretnem postopku upoštevati spremembe na podlagi odločbe GURS in v temeljni evidenci dokumentarnega gradiva preveriti tudi, ali obstaja odločba o izdanem gradbenem dovoljenju za objekt na parceli št. 1106/4, kljub temu, da ta parcela danes ne obstaja več in je ni zavedene v elektronski zemljiški knjigi, je pa obstajala v času gradnje. Upravni organ je v konkretnem primeru preveril samo ali obstaja odločba o izdanem gradbenem dovoljenju za objekt na parceli št. 1106/7, ne pa tudi za objekt na parceli št. 1106/4, ki je bila ukinjena, zato prosilec predlaga, da pritožbeni organ pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek organu 1. stopnje.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 16. 9. 2008, št. 090-29/2008-8, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je izrecno opozoril, da ne vodi evidence o izdanih gradbenih dovoljenjih po parcelnih številkah, temveč po subjektih v temeljni evidenci dokumentarnega gradiva Lotus Notes, aplikacija spis.
Pritožba je utemeljena.
1. Bistvena kršitev pravil postopka in predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec pa mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Primarno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izreku odločbe, ki edini postane pravnomočen in izvršljiv, odločil zgolj o gradbenem dovoljenju za objekt na parceli št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, kljub temu, da je prosilec na poziv organa zahtevo dopolnil, da želi fotokopijo gradbenega dovoljenja za objekt na parceli št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica, prav tako pa je prosilec želel tudi pojasnilo, kakšen dovoz je predviden pri gradnji stanovanjske hiše na Veliki Pirešici 27 ter morebitno fotokopijo dovoljenja za prevoz po parceli št. 1107/1, glede česar se organ sploh ni nič izrekel. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ zgolj navedel, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Pri tem pa ni jasno navedel, ali je organ ugotavljal obstoj dokumenta za parcelo št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica ali za parcelo št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, ali za obe parceli. Pooblaščenec zato ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe (7. odst. 237. čl. ZUP).
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).
V primeru ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka ima drugostopenjski organ, torej Pooblaščenec, možnost, da v skladu s 1. odst. 251. čl. ZUP dopolnil postopek in sam odpravi pomanjkljivosti, kar je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka Pooblaščenec tudi storil.
Pooblaščenec pa pri tem izrecno poudarja, da je prosilec v obravnavani pritožbi jasno in izrecno navedel, da se pritožuje zato, ker organ v temeljni evidenci dokumentarnega gradiva ni preveril tudi, ali obstaja odločba o izdanem gradbenem dovoljenju za objekt na parceli št. 1106/4 k.o. Velika Pirešica. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca izključno navedeni dokument in torej šteje, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo skrčil. Kar pomeni, da se Pooblaščenec ni spuščal v presojo obstoja oziroma dostopa do ostalih informacij, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 10. 7. 2008.
Pri tem je seveda potrebno pojasniti, da je organ v izreku izpodbijane odločbe sicer dejansko odločil ravno o dokumentu, ki se tiče parcele, glede katere prosilec vztraja v okviru pritožbe, vendar Pooblaščenec meni, da je takšna pritožba kljub temu smiselna, glede na ugotovljeno bistveno kršitev pravil postopka.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem.
Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
V 14. čl. Zakona o državni upravi (Ur.l. RS, št. 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo in 126/2007 ZUP-E, v nadaljevanju ZDU-1) je določeno, da se upravne enote ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno. Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače. Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja (44. čl. ZDU-1), kar pomeni, da organ nedvomno sodi v krog organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Na podlagi 2. odst. 24. čl. Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 102/2004 -uradno prečiščeno besedilo, (14/2005 popr.), s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), pa je določeno, da je pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji, upravna enota, na katerem območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja. To pomeni, da je organ med drugim pristojen voditi postopek za izdajo, spremembo in podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj in torej zahteva prosilca nedvomno sodi v delovno področje organa.
3. Kriterij materializirane oblike
Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevanega dokumenta nima, je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevani informaciji izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njimi razpolaga.
Glede na ta, da iz izpodbijane odločne ni jasno ali je organ ugotavljal obstoj dokumenta, ki se nanaša na parcelo št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica ali za parcelo št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, ali za obe parceli, je Pooblaščenec v okviru ugotovitvenega postopka dne 15. 12. 2008 pri organu opravil dodatne poizvedbe, glede obstoja gradbenega dovoljenja za parcelo št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica. Organ je pojasnil, da vodi evidenco gradbenih dovoljenj, izdanih po letu 1965 po subjektih (vlagateljih gradbenih dovoljenj) v temeljni evidenci dokumentarnega gradiva Lotus Notes (vse zadeve evidentirane pred letom 1965, so bile v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivih, Ur. l. RS, 30/2006 odstopljene pristojnemu zgodovinskemu arhivu v Celje). Na podlagi navedenega je moral organ primarno ugotoviti lastništvo nepremičnine s parcelno št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, kar je storil s pomočjo elektronske zemljiške knjige. Z vpogledom v e- zemljiško knjigo je organ ugotovil, da nepremičnina s parcelno št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica ne obstaja. Zaradi navedenega je prosilca pozval k dopolnitvi zahteve. Dne 26. 8. 2008 je prosilec vlogo za posredovanje informacije javnega značaja dopolnil, in sicer, da želi posredovanje fotokopije odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju za nepremičnino s parcelno št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica. Organ je na osnovi vpogleda v e- zemljiško knjigo preveril lastništvo parcele 1106/7, k.o. Velika Pirešica. Pri pristojni Geodetski upravi RS, Izpostavi Velenje, Območni pisarni Žalec je bila ugotovljena identifikacija nepremičnine s parcelno št. 1106/7, iz katere izhaja, da je bila parcela št. 1106/4, Velika Pirešica ukinjena. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je šele naknadno, s strani prosilca posredovana parcelna številka, organu omogočila dostop do podatka, za katerega je prosilec želel pridobiti informacijo za parcelno št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica. Na Okrajnem sodišču v Žalcu, na zemljiški knjigi, pa je bila nadalje preverjena tudi zgodovina vseh lastništev navedene nepremičnine od zdajšnjega stanja pa do leta 1960. Na osnovi tega je organ v temeljni evidenci dokumentarnega gradiva Lotus Notes ponovno preveril vloge o morebitnih izdanih gradbenih dovoljenjih po vseh možnih subjektih oziroma vseh lastnikih nepremičnine s parcelno št. 1106/7, k.o. Velika Pirešica in parcelno št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, do leta 1960. Po tako izvedenem postopku je organ ugotovil, da z gradbenim dovoljenjem za nepremičnino s parcelno št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica, ne razpolaga. Organ je ob tem izrecno opozoril na 197. čl. ZGO-1, na podlagi katerega se šteje, da imajo objekti, zgrajeni pred letom 1967, gradbeno dovoljenje po samem zakonu in v tem primeru ne gre za »črno gradnjo«. Vsekakor pa to pomeni, da v teh primerih organ ni izdajal gradbenih dovoljenj. Pri tem Pooblaščenec zgolj pripominja, da se podatki o služnosti in morebitna soglasja nahajajo pri organu zgolj za tiste nepremičnine, za katere je organ izdal gradbena dovoljenja, v skladu z določbami ZGO-1, sicer pa organ nima pravne podlage, da bi s takšnimi dokumenti razpolagal.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt na parceli št. 1106/4, k.o. Velika Pirešica. Pooblaščenec pa pri tem tudi ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel. Organ je namreč opravil vse dodatne poizvedbe, tudi pri drugih organih, glede lastništva zahtevane nepremičnine, saj je šele s tako pridobljenimi podatki sploh lahko v svojih evidencah ugotavljal obstoj zahtevanega dokumenta.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka izpodbijane odločbe. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, torej ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, zato je skrčeno zahtevo prosilca, že zaradi neizpolnjevanja predpostavk, ki jih določa 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka