Prosilka - Urad za varstvo konkurence
+ -Številka: 021-111/2008/9
Kategorije: Stroški, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Številka: 021-111/2008/9
Datum: 22. 1. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 7. 2008, …. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločitev o stroških postopka v odločbi z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-96, Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo, Urada za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi se ugodi in se odločba v izpodbijanem delu, to je v peti točki izreka, odpravi.
2. Stroški posredovanja informacij se prosilki zaračunajo v višini 12.87 EUR, ki jih je dolžna plačati organu v roku 30 dni od vročitve te odločbe.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana je dne 25. 8. 2008 Pooblaščencu posredovala v odločanje pritožbo prosilke zoper odločbo organa z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-96, v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških. Ministrstvo za gospodarstvo je navedeno pritožbo prosilke prejelo v reševanje od organa. Ker je Ministrstvo za gospodarstvo odločilo, da po ZDIJZ ni pristojno za odločanje o pritožbi, ampak je to po njihovi oceni, v skladu s 3. odst. 27. čl ZDIJZ, Pooblaščenec, je pritožbo prosilke v skladu s 4. odst. 65. čl. v povezavi s 23. čl. ZUP odstopilo v pristojno reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je ob preizkusu pritožbe ugotovil, da se pritožba prosilke zoper odločbo organa z dne 14. 7. 2008, št. 306-140/06-96, nanaša izključno na izrek odločbe o stroških, zato je odločil, da pritožba zoper izrek o stroških postopka ni dovoljena in je s sklepom z dne 12. 9. 2008, št.: 021-111/2008/2 pritožbo prosilke zavrgel.
Zoper sklep Pooblaščenca je prosilka vložila tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo št. U 278/2008-23 z dne 20.10. 2009 tožbi ugodilo in izpodbijan sklep odpravilo, Pooblaščencu pa naložilo, da mora v ponovljenem postopku skladno z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 o tožničini pritožbi ponovno odločati in izdati nov upravni akt, v katerem bo vsebinsko odločeno o tožničini pritožbi.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru je organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno zavrnil in prosilki omogočil delni dostop do zahtevane informacije. V peti točki izreka odločbe pa prosilki zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v višini 976,99 EUR. Kot izhaja iz vložene pritožbe, je prosilka v njej izrecno izpodbijala zgolj tisti del izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na zaračunanje stroškov v višini 976,99 EUR. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj tisti del izpodbijane odločbe, ki mu oporeka prosilka v pritožbi, torej določitev višine stroškov posredovanja informacij. V pritožbenem postopku je namreč Pooblaščenec vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje. Tako bo Pooblaščenec kot organ druge stopnje preizkusil izpodbijano odločbo le glede pete točke izreka odločbe, ki jo prosilka izpodbija v pritožbi. Prve štiri točke izreka izpodbijane odločbe, ki jih prosilka ni izpodbijala s pritožbo, pa so postale dokončne in pravnomočne (glej sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 817/2002).
2. Stroški posredovanja informacij javnega značaja
Upravno sodišče RS je s sodbo št. U 278/2008-23 z dne 20. 10. 2009 Pooblaščencu naložilo, da mora v ponovljenem postopku, skladno z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1, o tožničini pritožbi ponovno odločati in izdati nov upravni akt, v katerem bo vsebinsko odločeno o tožničini pritožbi. Pri tem je sodišče poudarilo, da je ZDIJZ zakon, ki ureja tudi določena postopkovna vprašanja, ki pa se na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb ZUP, izhaja tudi iz
določbe 4. odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom «Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki bi jo Pooblaščenec moral (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v spornem primeru, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij v višini 976,99 EUR. Zato bi moral Pooblaščenec uporabiti določbo 118. člena ZUP, ki določa, da v odločbi organ odloči o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je potrebno plačati ter seveda upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških. ZUP v določbi četrtega odstavka 118. člena sicer dopušča, da se o stroških odloči s posebnim sklepom, zoper katerega pa je upoštevaje določbo šestega odstavka 118. člena ZUP dovoljena pritožba, vendar mora organ v tem primeru v odločbi s katero odloči o glavni stvari, izrecno zapisati, da bo o stroških izdan poseben sklep.
Pooblaščenec je sledil navodilom sodišča in se spustil v vsebinsko presojo, ali je organ utemeljeno zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja v izpodbijani odločbi.
Iz drugega odstavka 34. člena ZDIJZ izhaja, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa prosilcu zaračuna materialne stroške. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, stroškovnik objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Na strani organa je nadalje tudi dolžnost, da prosilca opozori na plačilo stroškov (3. odstavek 36. člena ZDIJZ).
V pritožbi je prosilka navedla, da v času vložitve zahteve v katalogu organa ni bil objavljen stroškovnik, na katerega se je organ skliceval v izpodbijani odločbi, prav tako ni bila opozorjena na plačilo stroškov
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec z dopisom z dne 4. 1. 2010, številka: 021-111/2008/7 organ pozval, da sporoči in predloži dokaze, ali je bil v času vložitve zahteve prosilke stroškovnik s številko: 017-194/2002-98, na katerega se sklicuje v izpodbijani odločbi, dostopen v njihovem katalogu informacij javnega značaja. Pooblaščenec je prosil tudi za pojasnilo, ali je organ prosilko opozoril na plačilo stroškov. Glede same višine stroškov je Pooblaščenec organ pozval, da bolj natančno specificira »delo«, ki je v izpodbijani odločbi zajeto pod postavko »število porabljenih ur za odbiranje in pripravo« (primeroma: iskanje dokumentov….št. ur, delni dostop…št. ur, fotokopiranje…št. ur.), ki je zajeto v 41 urah za pripravo zahtevanih dokumentov. Prosil je tudi za podatke, kdo od zaposlenih je navedeno delo opravljal in kakšna je njihova izobrazba.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom z dne 14. 1. 2010, števila: 306-4/2009-128, v katerem je navedel, da je plačilo navedenega zneska 976, 99 EUR organ prosilki naložil v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št 76/2005, 119/2007), na podlagi 16. člena Zakona o
državni upravi (Ur. l, RS št.: 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo) ter Cenika za stroške posredovanja informacij javnega značaja Ministrstva za gospodarstvo, številka: 017-194/2002-98 (v nadaljevanju: cenik), ki je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo RS, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Ministrstvo za gospodarstvo), sprejet dne 3. 1. 2007 in k uporabi katerega je organ kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo zavezan. Navedeni cenik je objavljen na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo, pod rubriko Informacije javnega značaja. Na navedenem spletnem naslovu je bil cenik objavljen že v času izdaje izpodbijane odločbe, s katero je organ prosilki naložil plačilo stroškov posredovanja informacij. Organ je posredoval tudi ime in priimek ter izobrazbo osebe, ki je opravila odbiranje in posredovanje informacij javnega značaja.
Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilki zaračuna materialne stroške za fotokopijo zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
V obravnavanem primeru je organ prosilki zaračunal 976.99 EUR in pri tem razdelil stroške na število porabljenih ur za odbiranje in pripravo ter jih pomnožil s ceno ure dela, 170 strani je pomnožil s ceno fotokopije in zaračunal še poštnino za pošiljanje informacije. Pri tem se je organ, tako v izpodbijani odločbi kakor tudi v odgovoru na poziv Pooblaščenca, skliceval na stroškovnik številka: 017-194/2002-98, ki je dostopen na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo.
Pooblaščenec ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi pri izračunu stroškov posredovanja informacij skliceval na stroškovnik številka: 017-194/2002-98, ki v danem primeru nikakor ne more predstavljati zakonite podlage. Zakon namreč jasno določa, da mora organ stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja, česar pa organ ni zagotovil. Organ ima svojo spletno stran kot Ministrstvo za gospodarstvo, Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence. Na prvi strani je na levi strani med drugim navedeno »informacije javnega značaja«, ki te s klikom pripelje na http://www.uvk.gov.si/si/informacije_javnega_znacaja/ - katalog informacij javnega značaja, ki ustreza 2. členu Uredbe, ki ureja vsebino kataloga informacij javnega značaja. Med informacijami je v 3. c točki navedeno »Način posredovanja informacij javnega značaja« in povezava na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ob tem je pojasnilo, da uredba določa način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunljivost stroškov takšnega posredovanja, ponovno uporabo informacij javnega značaja, ceno in druge pogoje takšne uporabe ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.
Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da ima organ svoj katalog informacij javnega značaja, ki ureja tudi način zaračunljivosti stroškov, vendar zgolj in izključno v okviru Uredbe. Stroškovnik številka: 017-194/2002-98 v katalogu informacij javnega značaja organa ni omenjen, niti ni vzpostavljena povezava na spletno stran Ministrstva za gospodarstvo. Zato organ nima nobene podlage, da pri obračunu stroškov posredovanja informacij javnega značaja uporabi stroškovnik Ministrstva za gospodarstvo, ne glede na to, da je organ v njegovi sestavi. Navedeni stroškovnik bi bil lahko podlaga za obračun stroškov zgolj v primeru, če bi bil slednji v času vložitve zahteve dostopen v katalogu informacij javnega značaja pri organa oziroma bi bila v katalogu organa vzpostavljena povezava na stroškovnik številka: 017-194/2002-98, Ministrstva za gospodarstvo oziroma, če organ ne bi imel svojega kataloga in bi obstajal zgolj katalog Ministrstva za gospodarstvo, ki bi veljal tudi za vse organe v njegovi sestavi. Nikakor pa si določbe 35. člena ZDIJZ ni mogoče razlagati na način, da so se prosilci dolžni seznanjati tudi s katalogom informacij javnega značaja ministrstva, kadar je zavezan organ po ZDIJZ njegov organ v sestavi, ki ima svoj katalog, zgolj iz razloga, ker je zavezan organ organ v sestavi ministrstva. Takšna razlaga bi povsem razvrednotila pomen in vrednost katalogov informacij javnega značaja, ki jih imajo takšni organi v sestavi, kar je v celoti v nasprotju s smislom in pomenom ZDIJZ o transparentnem delovanju vseh zavezanih organov, v okvir katerega nedvomno sodi tudi takšen katalog informacij javnega značaja. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je prosilka povsem utemeljeno verjela in sklepala, da se stroški posredovanja informacij zaračunajo zgolj po Uredbi, na katero se sklicuje organ v svojem katalogu informacij javnega značaja, kar je v danem primeru tudi edino zakonito. Zato se Pooblaščenec tudi ni spuščal v nadaljnjo presojo stroškov dela po stroškovniku, saj za obračun le teh, kot rečeno, organ ni imel pravne podlage. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ tudi ni izpolnil svoje dolžnosti po 3. odstavki 36. člena ZDIJZ, saj prosilke ni opozoril na plačilo stroškov.
3. Zaključek
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prosilka zavezana plačati zgolj materialne stroške posredovanja informacij po Uredbi, kar pomeni, da je dolžna plačati stroške fotokopiranja in poštnino za pošiljanje informacij v skupni višini 12.87 EUR. Prosilka je namreč zahtevala odločbe, ki zajemajo 170 strani, cena ene strani fotokopije pa znaša 0.06 brez DDV, kar skupaj znaša 10.20, z DDV pa 12.24EUR. Poštnina za pošiljanje informacij po pošti po veljavnem ceniku pa znaša 0.63 EUR.
Pooblaščenec je glede na navedeno pritožbi prosilke ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v peti točki izreka odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Stroški posredovanja informacij se prosilki zaračunajo v višini 12.87 EUR, ki jih je dolžna plačati organu v roku 30 dni od vročitve te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka