Prosilka - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 021-116/2008/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 021-116/2008/3
Datum: 11.12.08
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju organ), št. 090-27/2008/2 z dne 11. 7. 2008 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo št. 090-27/2008/2 z dne 11. 7. 2008 se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je 11. 4. 2008 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi je zapisala, da želi vpogled v:
1. poročilo o izvajanju dimnikarskih storitev za leto 2007
2. seznam delavcev in njihovo strokovno izobrazbo
Vse navedene dokumente je prosilka zahtevala za naslednjih devetnajst dimnikarskih območji: Črna na Koroškem, Dravograd, Ljubno, Luče, Mežica, Muta, Podvelka, Prebold, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Tabor, Velenje, Vransko, Vuzenica in Žalec.
11. 7. 2008 je organ izdal zavrnilno odločbo št. 090-27/2008/2, v kateri je pojasnil, da z dokumenti ne razpolaga, zato zahtevi za dostop do navedenih dokumentov ne more ugoditi.
V pritožbi z dne 1. 8. 2008 zoper odločbo organa, je prosilka navedla, da:
- je organ dolžan izvajati nadzor po 7. členu Uredbe o sprem. in dop. Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gosp. javne službe;
- so izvajalci obvezne javne službe dimnikarstva dolžni 1x letno do 31. marca tekočega leta posredovati podatke o opravljenih storitvah za preteklo leto;
- mora biti za vsako dimnikarsko območje točno določeno, kateri dimnikar oz. dimnikarski mojster (z imenom in priimkom) izvaja obvezne javne storitve, saj gre za varovanja premoženja in življenja ljudi; in
- je seznam prijavljenih kadrov in njihova strokovna usposobljenost sestavni del vlog, ki so jih vložili posamezni izvajalci na javni poziv.
Organ je 19. 8. 2008 zadevo odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je 23. 9. 2008 opravil ogled in camera (ogled brez prisotnosti strank), pri čemer je sestavil zapisnik o ogledu št. 021-116/2008/2.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, s spremembami št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost ter odprtost delovanja organov. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na organ, ki je ustanovljen na podlagi 36. člena Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 52/2002, s spremembami in dopolnitvami) za opravljanje nalog na področju okolja in prostora. Vlada in njena ministrstva (resorji) so, kot upravni organi, že po samem bistvu stvari državni organi v ožjem smislu, ustanovljeni za opravljanje nalog vodenja in upravljanja države. Ministrstva so zato državni organi tudi v smislu določbe 1. čl. ZDIJZ in s tem zavezanci za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja po tem zakonu.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematrializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj se zahteva prosilke nanaša na dokumente v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev, ki vsebinsko sodijo v področje okolja in prostora, za katerega je pristojen organ. Je pa v konkretnem primeru sporno vprašanje, ali se zahtevani dokumenti nahajajo v materializirani obliki, to je, ali organ z zahtevano informacijo javnega značaja razpolaga. Pooblaščenec se je zato v nadaljevanju primarno osredotočil na obravnavo tega vprašanja.
2. Ogled in camera
V skladu z 11. členom ZInfP je Pooblaščenec 23. 9. 2008 opravil ogled v odsotnosti strank (v teoriji znan kot in camera ogled). Pooblaščenec lahko namreč v pritožbenem postopku glede zahteve za dostop do informacij javnega značaja opravi procesno dejanje brez prisotnosti stranke (prosilca), ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred končno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec ima po 11. členu ZInfP torej možnost, da neovirano preveri dejstva in okoliščine, pomembna za njegovo odločitev in s tem uresničuje načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. Le-to določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu v prostorih organa je Pooblaščenec sestavil zapisnik št. 021-116/2008/2, v katerem je sprejel izjave in dokumente organa v obravnavani zadevi 021-116/2008 ter v povezanih zadevah 021-59/2008 in 021-120/2008..
Organ je Pooblaščencu zatrdil, da na območjih Črna na Koroškem, Dravograd, Ljubno, Luče, Mežica, Muta, Podvelka, Prebold, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Tabor, Velenje, Vransko, Vuzenica in Žalec koncesija za izvajanje dimnikarskih storitev ni podeljena. Organ je pojasnil, da iz tega razloga ne razpolaga s poročili o izvajanju dimnikarskih storitev za leto 2007 za zgoraj naštetih devetnajst območij. Če namreč koncesija ni podeljena, ni obveznosti posredovanja poročila.
Glede seznama delavcev in njihove strokovne izobrazbe za območja, kjer naj koncesija ne bi bila podeljena, je organ zatrdil, da dokumentov nima. Na dimnikarskih območjih, kjer koncesija ni podeljena, organ namreč ne vodi seznama zaposlenih delavcev z njihovo strokovno izobrazbo, saj obveznost posredovanja seznama obstaja le za koncesionarje.
3. Meje preizkusa pritožbe in ugotovitve Pooblaščenca
247. člen ZUP v prvem odstavku določa, da organ druge stopnje (v konkretnem primeru Pooblaščenec kot pritožbeni organ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja) preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Drugi odstavek navedenega člena določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato pri obravnavanju pritožbene zadeve na ogledu pri organu preverjal le obstoj dokumentov, ki jih je prosilka v zahtevi opredelila. Po uradni dolžnosti pa je Pooblaščenec preveril obstoj izjem iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je iz revizijskega poročila Računskega sodišča iz leta 2006 z naslovom Pravilnost in smotrnost podelitve koncesij za dimnikarske storitve (dostopno na spletnem naslovu: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KB20494066A743B6FC12574250018AB24/$file/Dimnikarske_storitve.pdf) razvidno, da na področju podeljevanja koncesij za dimnikarske storitve razmere še niso popolnoma urejene. Dimnikarska služba je namreč šele leta 2004 postala obvezna državna gospodarska javna služba in Računsko sodišče ugotavlja, da je pri podeljevanju koncesij prihajalo do nekaterih nepravilnosti in nesmotrnosti ravnanja Ministrstva za okolje in prostor kot koncedenta. Računsko sodišče je v navedenem revizijskem poročilu zapisalo, da Ministrstvo med letoma 2004 in 2006 ni imelo "oblikovane strategije izvajanja dimnikarske službe in izdelanega celotnega in popolnega pregleda o načinu izvajanja dimnikarske službe v občinah in njenih izvajalcih." Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) je namreč organ dolžan podeljevati koncesije za namene opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe ter izvajati nadzor nad koncesionarji.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec meni, da ni razumnih razlogov, da navedbam organa, povzetim v zapisniku o ogledu št. 021-116/2008/2 in v njegovih odločbah, o neobstoju dokumentov ne bi verjel. Organ je Pooblaščencu namreč pojasnil, da ne razpolaga s poročili o izvajanju dimnikarskih storitev za leto 2007 ter s seznamom delavcev in njihovo strokovno izobrazbo na navedenih devetnajstih dimnikarskih območjih, saj koncesije na teh območjih niso bile podeljene. Pooblaščenec se sicer pri odločanju ni spuščal v vprašanje, ali bi koncesije na navedenih področjih morale biti podeljene, saj za presojanje teh vprašanj ni pristojen. Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da trditev, da koncesije niso bile podeljene tam, kjer bi morda morale biti, organu ne bi bila v korist. Pooblaščenec zato meni, da organ teh dejstev ne bi zatrjeval zgolj zato, da bi se izognil obveznosti posredovanja zahtevanih dokumentov in s tem ugotavlja, da je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilke.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah in jih je mogoče na enostaven način priklicati iz baze in jih, z enostavnimi operacijami, povezati v obliko, kot jo zahteva prosilka. Pooblaščenec tako zaključuje, da zahtevi prosilca z dne 11. 4. 2008 ni mogoče ugoditi, ker informacija javnega značaja ne obstaja. V konkretnem primeru namreč ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike iz 4. čl. ZDIJZ. Na podlagi ugotovljenega je Pooblaščenec, v skladu s 1. Odstavkom 248. Čl. ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je upravni spor dopusten zoper odločbo organa, št. 090-27/2008/2 z dne 11. 7. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka