Prosilec - Občina Dravograd
+ -Številka: 021-106/2008/11
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa
Številka: 021-106/2008/11
Datum: 27.02.08
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd (v nadaljevanju organ), številka 0901-0004/2008 z dne 4. 8. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi, izpodbijana odločba št. 0901-0004/2008 z dne 4. 8. 2008 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati naslednje dokumente:
- 18. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 26. 10. 2006;
- 19. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 17. 11. 2006;
- 22. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 7. 2. 2007;
- 23. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 8. 3. 2007;
- 24. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 26. 4. 2007;
- 35. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 6. 9. 2007;
- 36. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 13. 9. 2007;
- 37. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 20. 9. 2007,
pri čemer je organ v vseh navedenih zapisnikih na prvi strani posameznega zapisnika, v tabeli pod rubriko »telefoni, faxi in E-pošta sodelujočih na projektu«, v 5., 6., 7., 8., 9. in 10. vrstici tabele dolžan prekriti številko mobilnega telefona in elektronski naslov osebe v navedeni vrstici.
2. V preostalem delu se zahteva zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 24. 5. 2008 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zahteval je, da mu organ posreduje fotokopije vseh pri organu obstoječih dokumentov (dopisi, sporočila, e-pošta, korespondenca med organom – izvajalcem – projektantom – nadzorno osebo – gradbeno inšpekcijo – občinskim svetom – nadzornim svetom), ki se nanašajo na domnevno napako ali spremembo pri projektiranju oziroma gradnji kanalizacije oz. čistilne naprave, ko je prišlo do razlike višinskih nivojev, kar naj bi, po navedbah prosilca, privedlo do odprave napake s črpanjem fekalij.
Organ je dne 4. 8. 2008 izdal odločbo št. 0901-0004/2008, s katero je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da so podatki, ki jih prosilec zahteva, del največjega projekta v Občini Dravograd. Projekt, izgradnja centralne čistilne naprave, je v fazi zaključka in je še vedno predmet posvetovanja pri organu, razkritje zahtevanih podatkov pa bi lahko nedvomno povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, zato je organ zahtevo prosilca, sklicujoč se na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil.
Prosilec je dne 11. 8. 2008 vložil pritožbo zoper odločbo organa in meni, da je odločba neutemeljena in ovira transparentnost delovanja oz. izvajanja trenutno največjega projekta v Občini Dravograd - izgradnje centralne čistilne naprave. Navedeni projekt naj bi bil, po mnenju prosilca, menda v fazi zaključka, zato prosilec še posebej ne vidi razlogov, da se mu onemogoča pridobiti želene informacije. Gre za javnosti namenjena sredstva in javne objekte. Prosilec navaja še, da ga ne zanima notranje delovanje organov v smislu, da bi s svojo poizvedbo škodoval delovanju notranjih organov oziroma izvajanju projekta, še posebej, če je projekt v zaključni fazi.
Organ je dne 3. 9. 2008, z dopisom št. 0901-0004/2008-12, posredoval pritožbo Pooblaščencu kot drugostopenjskemu organu in navedel, da pritožbo posreduje z ustrezno dokumentacijo. Pooblaščenec je po pregledu priložene dokumentacije ugotovil, da organ ni posredoval dokumentacije, na podlagi katere bi Pooblaščenec kot drugostopenjski organ v pritožbenem postopku, lahko izdal odločbo o dostopu do informacij javnega značaja.
Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom številka 021-106/2008/4 z dne 21. 11. 2008, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP, pozval, da mu nemudoma oziroma najkasneje v roku osmih dni v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, pošlje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca z dne 24. 5. 2008.
Organ je zahtevane dokumente Pooblaščencu posredoval 1. 12. 2008 z dopisom št. 032-000272008-12.
Pritožba je utemeljena.
1. Bistvena kršitev pravil postopka in predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi sploh ni navedel oz. konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki naj bi bili predmet njegovega odločanja, ampak zgolj pavšalno govori o »vseh na Občini Dravograd obstoječih dokumentih, ki se nanašajo na domnevno napako«. Organu bi morali biti njegovi lastni dokumenti poznani, zato se od organa pri presoji zahteve pričakuje oziroma celo zahteva, da je določen, zlasti v smislu, katere dokumente je v okviru postavljene zahteve sploh obravnaval. Organ pa je v izreku odločbe zavrnil dostop do »vseh na Občini Dravograd obstoječih dokumentov, ki se nanašajo na domnevno napako…«.
Pooblaščenec ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Prav tako se v izreku ne sme uporabljati pavšalnih izrazov, kot npr. »vse zapiske«, saj niso izvršljivi. Iz izreka v izpodbijani odločbi sploh ni razvidno, kateri dokumenti so bili predmet presoje.
Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj zgolj navedba splošnih izrazov, brez konkretne opredelitve dokumenta, ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, saj ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugi odstavek 237. člen ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.
Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri dokumenti so bili sploh predmet presoje in zakaj predstavljajo izjemo v skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v odločbi.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov proti aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities) in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu)
V skladu z 214. členom ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
V skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta (torej konkretnega, določenega dokumenta), ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, bi organ moral natančno opredeliti in pojasniti naslednje tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
• dokument mora biti še v postopku izdelave,
• dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
• specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Organ se ni opredelil do nobenega izmed zahtevanih pogojev za izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zgolj pavšalno je navedel, da je podana navedena izjema, pri čemer ni pojasnil niti tega, glede katerih dokumentov je podana izjema niti, kakšna škoda oz. napačno razumevanje bi z razkritjem teh (točno določenih dokumentov) lahko nastala.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Takšne odločbe zato tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugi odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločnosti izreka in neutemeljene obrazložitve, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali dokumenti, ki jih je organ posredoval Pooblaščencu 1. 12. 2008 - 18., 19., 22., 23., 24., 35., 36. in 37. zapisnik operativnega sestanka nadzora, ustrezajo informaciji javnega značaja, kot jo opredeljuje ZDIJZ in ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v 1. členu določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Organ je tako nedvomno zavezanec v skladu s 1. členom ZDIJZ.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju Ustava) zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Natančna definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po kateri je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Po mnenju Pooblaščenca v obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na izvedbo projekta izgradnje čistilne naprave v Občini Dravograd. Investicijski program za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in vodooskrbe v Občini Dravograd, v okviru projekta Drava, je sprejel in potrdil Občinski svet Občine Dravograd na 4. izredni seji Občinskega sveta, kot to izhaja iz zapisnika št. 032-0004/2006-41-4I z dne 20. 3. 2008 (http://sftp.slovenka.net/o-dravograd/h/2008/neja/seje_os/zap4izrseje.pdf). Izgradnja čistilne naprave je, kot je pojasnil organ v elektronskem sporočilu dne 16. 2. 2009, financirana iz proračuna organa, projekt pa je sofinanciran s strani države (Republike Slovenije) in Evropske unije.
Organ je v elektronski pošti z dne 16. 2. 2009 pojasnil, da ima sklenjeno pogodbo za svetovanje, strokovni nadzor in varnostni nadzor nad izvedbo projekta kanalizacije in čistilne naprave Dravograd s podjetjem, ki ga je organ izbral v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Dokumenti ki so, lahko bi rekli rezultat tega nadzora, torej tudi predmetni zapisniki, vsekakor spadajo v delovno področje organa, saj se lahko med drugim tudi na podlagi zapisnikov preveri, ali izbrani nadzornik ustrezno izpolnjuje pogodbo, za izpolnjevanje katere pridobi javna sredstva. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja. Drugo merilo za informacijo javnega značaja je prav tako izpolnjeno - organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu. Na podlagi navedenih dejstev Pooblaščenec ugotavlja, da je podan tudi 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokumenti nahajajo v materializirani obliki.
Organ je dne 1. 12. 2008 Pooblaščencu na podlagi njegovega poziva št. 021-106/2008/4, posredoval naslednje dokumente:
• 18. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 19. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 22. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 23. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 24. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 35. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 36. zapisnik operativnega sestanka nadzora,
• 37. zapisnik operativnega sestanka nadzora.
3.1. Načelo prostega dostopa
Načelo prostega dostopa je daleč najpomembnejše načelo ZDIJZ, saj skupaj s katalogom ozko in taksativno določenih izjem vzpostavlja domnevo odprtosti dela zavezanih subjektov. 5. člen ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne fizičnim in pravnim osebam in da jih ima prosilec, na svojo zahtevo, pravico pridobiti od organa. Pomeni pravno domnevo, da so vse informacije javnega značaja splošno in prosto dostopne, razen v primeru izjem, ki so taksativno določene v 6. členu ZDIJZ. V praksi to pomeni, da ni naloga upravičenca dokazovati, da je neka informacija javna in da je do nje upravičen, ampak je dokazno breme na zavezanem organu, ki informacije noče razkriti (glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 156).
Prav tako navedeno pomeni, da organ ne more zavrniti dostopa do tistih informacij, ki jih ne opredeljuje kot izjeme 6. člena ZDIJZ oziroma, ki so izrecno izvzete iz prostega dostopa do informacij. Organ v tem smislu torej ne more svobodno ustvarjati zakonskih analogij, na podlagi katerih bi na primer zavračal dostop do podatkov, ki niti z ZDIJZ niti z drugim področnim zakonom niso izrecno izvzete od prostega dostopa. Navedba o zaupnosti določenega delovanja brez izrecne opredelitve, da gre za informacije, ki so izvzete iz prostega dostopa do informacij javnega značaja, tako ne zadošča.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z navedenim prost dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, pritožbenih navedb ter v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec dodaja, da je razloge za neobstoj izjeme v skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena pojasnil že v prvi točki te odločbe (glej zgoraj).
4.1. Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in določila ZVOP-1
4.1.1. Splošno o 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
4.1.2. Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov za vsak posamezen dokument ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in ali ti osebni podatki predstavljajo kategorijo varovanih osebnih podatkov:
1. 18. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 26. 10. 2006 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
2. 19. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 17. 11. 2006 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave,
- priimek in delovno mesto gradbenega inšpektorja (javni uslužbenec).
3. 22. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 7. 2. 2007 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
4. 23. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 8. 3. 2007 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
5. 24. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 26. 4. 2007 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
6. 35. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 6. 9. 2007 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
7. 36. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 13. 9. 2007 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov (iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime) sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir)pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
8. 37. zapisnik operativnega sestanka nadzora z dne 20. 9. 2007 vsebuje naslednje osebne podatke:
- priimek dveh predstavnikov organa kot naročnika (javna uslužbenca),
- priimek osebe, ki je na sestanku prisotna v imenu izvajalca projekta,
- priimek, službeno telefonsko številko, številko službenega faxa, številko mobilnega telefona, številk in službeni elektronski naslov, iz katerega je poleg priimka razvidno tudi ime sodelujočih na projektu (iz elektronske pošte organa z dne 13. 1. 2009 izhaja, da so sodelujoči na projektu javni uslužbenci, predstavniki nadzornega organa, s katerim ima organ sklenjeno pogodbo o nadzoru ter predstavniki izvajalca),
- ime in priimek ter stopnjo izobrazbe predstavnika (inženir) pravne osebe, ki izvaja nadzor nad gradnjo čistilne naprave.
Glede osebnih podatkov oseb, zaposlenih v javnem sektorju, javnih uslužbencev, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da imajo javni uslužbenci bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ, zaposleni pri organu - občini, so torej javni uslužbenci. Upoštevaje navedeno, osebni podatki javnih uslužbencev v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec ob navedenem navaja tudi sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-25/95, glede doktrine pričakovane zasebnosti, torej da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Varovanega osebnega podatka tudi ne predstavlja priimek, službena telefonska številka in številka službenega faxa sodelujočih na projektu, ki so v konkretnem postopku oziroma projektu prisotni kot predstavniki pravne osebe, ki izvaja nadzor in kot predstavniki izvajalca, saj z razkritjem navedenih podatkov v funkciji izvajanja njihovega dela ne bi bila kršena njihova zasebnost in dostojanstvo (prim. 1. člen ZVOP-1).
Pooblaščenec ob tem dodaja še primer sodne prakse Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka). Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki ZPST in ne v svojem imenu. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov ZPST ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena.
Navedeno pa ne velja tudi za številko mobilnega telefona in elektronski naslov, iz katerega je zraven priimka razvidno tudi ime oseb, sodelujočih na projektu, ki so v konkretnem postopku oziroma projektu prisotni kot predstavniki pravne osebe, ki izvaja nadzor in kot predstavniki izvajalca. Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki glede na določbe 6. člena ZVOP-1 sicer ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati, zato jih je organ dolžan prikriti, kot je navedeno v 1. točki izreka te odločbe.
4.1.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je to določeno v 1. točki izreka te odločbe.
5. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, saj ni bilo mogoče presoditi utemeljenosti izreka izpodbijane odločbe. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Mariboru, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka